Krištof Ravbar: Razlika med redakcijama

Krištof pl. Ravbar je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Rodil se je okoli leta 1466 na [[Grad Kravjek|gradu Kravjek]] na Dolenjskem v viteško-plemiški družini Ravbarjev. Njegov oče Nikolaj Ravbar, je bil glavar v Trstu (1473) in Pazinu (1482); mati Doroteja pa je izvirala iz plemičev iz Lienza in Jame (von Luenz (Lienz) und zum Luegg) <ref>A. Dimitz, ''Geschichte Krains'', t. 2, s. 13.</ref>., sestra Erazma Jamskega. Šolati se je verjetno začel v Trstu, univerzo pa je obiskoval nav DunajuPadovi in vna PadoviDunaju, kjer je leta 1501 doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava. Po očetu je imel zveze na dvoru in cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] ga je, še ne 22-letnega in z nedokončano univerzo, leta 1488 imenoval za naslednika prvemu ljubljanskemu škofu, Lambergu. Škofovsko posvečenje je prejel šele leta 1502 <ref>Simoniti 1979, 64.</ref>1494. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je dal [[Ferdinand I. Habsburški]] naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi na podlagi te funkcije je bil tudi Deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike.