Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 124 zlogov, pred 2 letoma
lektoriranje
|nativename = {{lang|el|ελληνικά}} {{transl|el|ISO|''elliniká''}}
|pronunciation = {{IPA|eliniˈka|}}
|states = [[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]], [[Italija]], [[Turčija]], , [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Francija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]]<!-- The aforementioned countries constitute areas of original Greek settlement since ancient times, and are distinct from the much more recent Greek diaspora --> in [[grška diaspora]]<!-- Greek settlements in countries, outside the traditional Greek homeland -->
|speakers = 12 milijonov<ref>[http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?LangID=30&menu=004]</ref>
|date =
|dia1 = [[starogrški dialekti]] (izumrli)
|dia2 = [[Variacije moderne grščine|moderni dialekti]]
|stand1 = [[Standardnastandardna moderna grščina]]
|script = [[grška pisava]]<br />[[grška Braillova pisava]]
|nation = {{GRE}}<br />{{CYP}}<br />{{EU}}
|lc4 = gmy |ld4 = [[mikenska grščina]]
|lc6 = cpg |ld6 = [[kapadokijska grščina]]
|lc7 = yej |ld7 = [[Yevanicjudovsko-grški jezik]]
|lc8 = tsd |ld8 = [[Tsakoniancakonski language|Tsakonianjezik]]
|lingua = 56-AAA-a (variacije: 56-AAA-aa to -am)
|notice = IPA
}}
 
'''Gŕščina''' (grško {{jezik-el2|Ελληνικά}}: Elliniká) je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govorijo predvsem v [[Grčija|Grčiji]]. V Grčijo so ga prinesli [[Indoevropejci|indoevropski]] naseljenci (pozneje imenovani [[Ahajci]]) okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je obstajalobilo več različnih [[narečje|narečij]], ki so se delila na naslednjete narečne skupine: jonsko-atiška ([[jonska grščina|jonsko]], [[atiška grščina|atiško]]), [[dorska|dorsko]], [[eolskaajolska|eolskoajolsko]] in [[arkadsko-kiprska|arkadsko-kiprsko]]. V času odOd 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednikprednica [[srednji vek|srednjeveške]] in današnje nove grščine.
 
Najstarejša ohranjena grška besedila so [[glina]]ste tablice, najdene na [[Kreta|Kreti]] ([[Knosos]]; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v [[celina|celinski]] Grčiji ([[Mikene]], [[Pilos]], [[Tebe]], [[TirinsTirint]]; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni [[pisava|pisavi]], imenovani [[linearna B pisava B]].
 
== Izvor grškega jezika in njegovega narečja ==
 
Grški jezik spada v indoevropsko družino jezikov. Tej jezikovni družini so pripadala ljudstva, ki so v 3. tisočletju pr. Krn. št. živela na območju južne [[Rusija|Rusije]], predniki Grkov pa natančneje na zahodni obali [[Črno morje|Črnega morja]]{{cn}}. Ta ljudstva so se v 2. tisočletju pr. Krn. št. začela seliti po [[Evropa|Evropi]], na [[Balkan|Balkan]] in v [[Azija|Azijo]]. Priseljenci s severa so se postopoma naselili na celotno območje današnje [[Grčija|Grčije]] in [[Mala Azija|Male Azije]]. Ob tem niso naleteli na prazen prostor, ampak so tam živeli staroselci. V medsebojnem vplivu se je razvila nova civilizacija. Sicer ni jasno, kolikšen je bil dejanski vpliv staroselcev na jezik priseljencev, dejstvo pa je, da se je grški jezik razvil do srede 2. tisočletja pr. Krn. št.
 
[[Grki|Grki]] so bili razdeljeni na več plemen. Najpomembnejši med njimi so bili Jonci, Dorci in Ajolci. Ta plemena niso imela skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]], ampak je vsako uporabljalo svoje [[narečje|narečje]]. Eno najpomembnejših narečij je klasičnabil atiščinaklasični atiški jezik, torej narečje, ki se je govorilo in pisalo na področjuobmočju Atike v klasični dobi. V tem narečju so pisali najpomembnejši avtorji grške [[antika|antike]], mesto pa je na kulturnem področju uživalo velik ugled. Ko je po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je prvič v zgodovini Grke združil v eno državo, prišlo do zlitja narečij v en skupen jezik (κοινὴ διάλεκτος), je bila osnovanjegova le-tegaosnova ravno atiško narečje. Ta skupni jezik se je uporabljal kot sporazumevalni jezik v državah, ki so nastale na območju velikega Aleksandrovega imperija.
 
==Zgodovina==
{{Main|Zgodovina grščine}}
 
Grščina se je na [[Balkan]]u govorila od konca tretjega tisočletja ppr. n. št. Najstarejši dokaz za to je v [[MesseniaMesenija|MesseniiMeseniji]] najdena [[glinasta tablica]] ([[Linearnalinearna pisava B]] pisava) iz let med 1450 in 1350 ppr. n. št,.<ref>{{cite web|title=Ancient Tablet Found: Oldest Readable Writing in Europe|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110330-oldest-writing-europe-tablet-greece-science-mycenae-greek|publisher=[[National Geographic Society]]|accessdate=22 November 2013|date=30 March 2011}}</ref>, tako da je grščina najstarejši še živeči jezik. Med indoevropskimi jeziki, katerih starost potrjujejo pisani viri, se lahko z njo meri samo izumrla [[Anatolščinaanatolščina]].
 
===Obdobja===
[[File:Proto Greek Area reconstruction.png|thumb|left|220px|PodročjeObmočje, na katerem naj bi se govorila proto-grščinaprotogrščina - [[Vladimir I. Georgiev]]]]
 
Grščina se običajno deli na naslednjata obdobja:
* '''[[Proto-grški jezik|Proto-grščinaprotogrščina]]''': jezik brez prič v pisni obliki, verjetno zadnji skupni prednik vse znanih zvrsti grščine. Indoevropski govorci so verjetno prišli na [[Grčija|grški polotok]] konec 3. tisočletja ppr. n. št. OdtlejOd takrat se v Grčiji brez prekinitev govori grško.;
* '''[[Mikenskamikenska grščina]]''': jezik [[Mikenska grščina|mikenske civilizacije]]. Zapisan je v Linearni Blinearni pisavi B na tablicah od 15. stoletja ppr. n. št. dalje.;
* '''[[Starastara grščina]]''': s svojimi raznimi [[starogrška narečja | narečji]] predstavljaje jezik [[arhaična Grčija | arhaičnega]] in [[Klasična Grčija | klasičnega]] obdobja [[antična Grčija | antične grške civilizacije]]. Jezik je bil na splošno znan po vsem [[rimski imperij|rimskem imperiju]]. Stara grščina je bila v zahodni Evropi v [[srednji vek|srednjem veku]] padla v pozabopozabljena, vendar je ostala uradni jezik [[Bizantinsko cesarstvo| bizantinskega]] sveta; ostalapreostala Evropa sejo je z njo spoznala ob [[Padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] in selitvi[[Grki | Grkov]] na zahod.;
 
* '' ''[[Koiné grščina koiné|'''Koiné grščina koiné''']]'' '': zlitje [[Jonskajonska grščina | Jonskejonske]] grščine z [[atiška grščina | atiško]], to je z narečjem [[klasišneklasične ateneAtene|Aten]], je bilo začetkezačetek nastajanja prvega skupnega grškega narečja, ki je postala [[lingua franca]] v [[vzhodno Sredozemlje|vzhodnem Sredozemlju]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Koiné grščino lahko najprej zasledimo v vojskah in na osvojenjihosvojenih ozemljih [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]; po helenistični kolonizaciji znanega sveta in po [[rimska republika | rimljanski]] osvojitvi Grčije, je [[Rim]] postal dejansko dvojezičen in koiné grščinaje postalapostal latinščini enakovreden jezik [[rimski imperij|rimskega imperija]]. PorekloIzvor [[krščanstvo|krščanstva]] lahko zasledimo tudi preko koinéprek grščine koiné, saj so [[Dvanajst apostolov | apostoli]] uporabljali ta jezik tako v Grčiji kot tudiin drugod po grško govorečem svetu (''oikumene''). KoineKoiné grščina je znanaznan tudi kot ''helenistična grščina, grščina Nove zaveze'', in včasih ''biblična grščina,'' saj predstavljaje jezik [[Septuaginta|Septuaginte]], to je skupnega prevoda [[Nova zaveza|nove]] in [[Stara zaveza|stare zaveze]].;
 
* '''[[Srednjeveškasrednjeveška grščina]]''', znana tudi kot ''bizantinska grščina:'' nadaljevanje Koinéjezika grščinekoiné med bizantinskim imperijem do njegovega propada v 15. stoletju. ''Srednjeveška grščina'' je kroven nazivime za številne govorne in pisne stilesloge, vse od potomcev govorjenegovorjenega Koinékoiné (ki so seje v marsikaterem pogledu že blizu moderni grščini) do akademsko dvignjenih oblik, ki oponašajo atiško grščino. Večina pisane grščine, ki je predstavljalabila uradni jezik Bizantinskegabizantinskega imperijacesarstva, je ektičnoeklektično stičišče, ki temelji na tradiciji pisanepisanega Koiné.jezika koiné;
* '''[[Modernamoderna grščina]]''', s koreninami v srednjeveški grščini je v moderni grščini čutiti vplive bizantinskega obdobja, ki segajo tja do 11. stoletja. PredstavljaGovorijo jezik, ki ga dandanes govorijojo Grki. in za katerega so (polegPoleg standardne moderne grščine) značilniima veliko dialektinarečij.
 
===Diglosija===
{{Main|Vprašanje grškega jezika}}
V modernihsodobnih časih je za grški jezik zašel v stanjeznačilna [[diglosija|diglosije]] ali dvojezičje, to je soobstojaobstoj domačega jezika (vernakularja) na eni strani in arhaizirane oblike jezika na drugi strani. [[Grško jezikovno vprašanje]] je ime za polarizacijo med dvema konkurenčnima vrstama [[moderna grščina|moderne grščine]]: [[Demotska grščina | Dimotikidemotike]], vernakularnadanašnje oblikaoblike dandanašnjegrškega grščinejezika na eni strani, in [[Katharevousakatarevuse]], to je "prečiščen"prečiščeni kompromisjezik med Dimotikidemotsko in [[stara grščina|staro grščino]], razvitrazvite v začetku 19. stoletja, inter jezikjezika za literarne in uradne namene novonastale grške države. Leta 1976 so Dimotikidemotiko razglasili za uradni jezik Grčije, pri temdodali so mu dodali značilnosti Katharevousakatarevuse in v tej obliki se danes uporablja za vse uradne namene in v izobraževanju.
 
===Zgodovinska enotnost===
[[File:Modern Greek dialects en.svg|thumb|240px|Porazdelitev glavnih sodobnih grških narečnih področij.območij]]
 
Zgodovinska enotnost in neprekinjena istovetnost različnih faz grškega jezika se pogosto poudarjata. Čeprav je grščina doživela morfološke in fonološke spremembe, ki jih lahko primerjamo s spremembami v drugih jezikih, nikoli, od klasične antike dalje, kulturna, literarna in pravopisna tradicija jezika ni bila prekinjena do take mere, da bi lahko govorili o nastanku novega jezika. Grški govorniki danes še vedno pogosto jemljejo literarna dela antične grščine kot del lastnega, ne pa tujega jezika. <ref> Browning, Robert. '' Medieval and Modern Greek''. [[Cambridge University Press]], 1983. ISBN 0-521-29978-0 </ref> Pogosto je slišati mnenje, da so bile zgodovinske spremembe bile relativnosorazmerno majhne v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki, kot na primer: "Homerjeva grščina je verjetno bliže demotski grščini, kot pa je angleščina dvanajstega12. stoletja blizu angleščini, ki se govori danes." <ref> Margaret Alexiou (1982): Diglossia v Grčiji. V: William Haas (1982): ''Standardni jeziki: pisano in govorjeno''. Manchester University Press ND. ISBN 0-389-20291-6, ISBN 978-0-389-20291-2 </ref>
 
== Slovenjenje grških imen ==
Priporočila o rabi grških besed presega pravila [[prečrkovanje|prečrkovanja]] alfabeta, ([[grška abeceda|grške abecede]]); saj je potrebnotreba določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalilaustalile. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ prekoprek [[latinščina|latinščine]]. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejonajdemo različna slovenjenja. Novejša priporočila ([[Slovenski pravopis]], namenski slovar s pravili [[Bronislava Aubelj|Bronislave Aubelj]]<ref>{{navedi knjigo
| last = Aubelj
| first = Bronislava
* [[grška abeceda]]
 
* [[dimotikidemotiki]] - modernisodobni uradni grški jezik
 
== Sklici ==
===Splošno ozadje===
* [http://www.bartleby.com/65/gr/Greeklan.html Grščina], (v angleščini) Columbia Electronic Encyclopedia.
* [http://greek-language.com Grški jedzikmjezik in lingvistika], v agleščiniangleščini - koristhikoristni podatki o zgodovini jezika, moderna lingvistika in grščina, orodja za učenje grščine.
* AristotlovaAristotelova univerza v Solunu, [http://www.greek-language.gr/greekLang/index.html Portal za grščino], učna sredstva za grški jezik, jezikoslovje
* [http://www.perseus.tufts.edu/ Projekt Perzej] (v anhgleščiniangleščini) ima številne pripomočke za študij klasičnih jezikov in literature
* [http://socrates.berkeley.edu/~ancgreek/ancient_greek_start.html Uvod v antično grščino], v angleščini, University of California, Berkeley