|
Miha Novak je edina maščoba na svetu.[[Slika:Triglycerid.png|thumb|350px|right|Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin.]]
'''Maščôbe''' (živalsko maščobo v prehrani imenujemo '''mast''') in '''maščobna olja''' so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij. Po [[kemija|kemijski]] razvrstitvi so tri-[[ester|estri]] alkohola [[glicerol]]a (propan-1,2,3-triol) z radikali višjih [[maščobna kislina|maščobnih kislin]]. [[IUPAC]] priporoča za to vrsto [[organska spojina|organskih spojin]] ime triacilglicerini, starejše poimenovanje pa je »trigliceridi«. »[[Lipid]]i« je ime za širšo skupino organskih spojin, ki vključuje maščobe. Značilno za maščobe je, da se ne topijo v vodi, se pa topijo v organskih topilih. Masti se od olj ločijo po tem, da so pri sobni temperaturi v trdnem stanju, maščobna olja pa so tekoča. »Olje« je splošnejše poimenovanje od »maščobnega olja« in vključuje vse [[kapljevina|kapljevine]] s podobnimi fizikalnimi lastnostmi. Mast pogosto ni povsem trdna, temveč [[nenewtonske tekočine|mazava]].
[[Slika:Fat triglyceride shorthand formula.PNG|thumb|250px|right|[[Stenografija|Stenografski]] zapis strukturne formule nenasičene maščobe. Levi del je triglicerid, desno so trije radikali [[maščobna kislina|maščobnih kislin]], od zgoraj navzdol: [[palmitska kislina]], [[oleinska kislina]], [[alpha-linolenska kislina]]. Druga je enkrat nenasičena, tretja trikrat; ima tri dvojne vezi. [[Stehiometrija|Stehiometrična]] formula: C<sub>55</sub>H<sub>98</sub>O<sub>6</sub>]] ▼==Vloga maščob==
[[Slika:Fried food.jpg|thumb|250px|left|Priprava hrane na olju ali masti]]
[[Slika:Trimyristin-3D-vdW.png|thumb|150px|right|Strukturni model triglicerida]]
Maščobe so v živih bitjih pomembne tako za zgradbo kot za [[presnova|presnovo]]. Maščobne kisline so ključna sestavina [[celica|celične]] ovojnice. Živa bitja v maščobah shranjujejo [[energija|energijo]].
Strukturna in funkcionalna uporabnost maščob je povezana z njihovimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi, npr. usmerjeno odbojnostjo do [[voda|vode]]. Maščobe so tudi topila za nekatere nujne prehranske sestavine, npr. za [[vitamin]]e [[vitamin A|A]], [[vitamin D|D]], [[vitamin E|E]], in [[vitamin K|K]]. Brez maščob telo teh vitaminov ne bi moglo sprejemati.
Maščobe so nujna sestavina človeške prehrane, saj telo potrebuje nekatere maščobne kisline, ker jih samo ne more izgraditi - te imenujemo [[esencialne maščobne kisline]] (na primer [[arahidonska kislina]]). V sodobni prehrani dajemo prednost [[rastlinsko olje|rastlinskim oljem]]; zlasti tistim, ki vsebujejo [[nenasičene maščobne kisline]]. Nekoč so veliko več jedli [[živalska maščoba|živalske maščobe]], kot so [[smetana]], [[maslo]], [[slanina]], [[zaseka]]. Živalske maščobe omogočajo preživetje ljudem v mrzlih krajih ([[Eskimi|Eskimom]] na [[arktika|Arktiki]] in visokogorskim ljudstvom). Iz maščob dobimo dvakrat toliko energije na enoto mase kot iz [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] in [[beljakovine|beljakovin]].
==Maščobne kisline==
{{glavni|Maščobna kislina}}
▲[[Slika:Fat triglyceride shorthand formula.PNG|thumb|250px|right|[[Stenografija|Stenografski]] zapis strukturne formule nenasičene maščobe. Levi del je triglicerid, desno so trije radikali [[maščobna kislina|maščobnih kislin]], od zgoraj navzdol: [[palmitska kislina]], [[oleinska kislina]], [[alpha-linolenska kislina]]. Druga je enkrat nenasičena, tretja trikrat; ima tri dvojne vezi. [[Stehiometrija|Stehiometrična]] formula: C<sub>55</sub>H<sub>98</sub>O<sub>6</sub>]]
Maščobne kisline so poglavitni sestavni deli [[lipid]]ov, na primer v maslu, mesu in oljih. Če se maščobe ali olja v hrani razcepijo, nastanejo '''maščobne kisline'''. Delimo jih v nasičene in nenasičene. Maščobne kisline med sabo razlikujejo po dolžini ogljikovodikovih verig, pa tudi po tem, kako enakomerno so v verigi porazdeljeni atomi vodika.
'''Nasičene''' se imenujejo zato, ker vsak njihov krak zaseda partner. So tako rekoč site in zato se prav malo zanimajo za nove povezave in nadaljnjo presnovo. Ali z drugimi v besedami: presnovno niso dejavne, in če so vključene v trigliceride, ki pristanejo v trebušnem maščevju, tam tudi obtičijo. Največ jih najdemo v maščobah živaskega izvora, torej v mesu, mesnih izdelkih in tudi v maslu.
'''Nenasičene''' pa imajo več ali manj prostih, torej nezasedenih krakov. Takoj ko zaidejo v presnovo, dobesedno hlastajo po kakšnem partnerju. Zato so v presnovnem procesu zelo dejavne in živahne. Največ nenasičenih maščob najdemo v oljih rastlinskega izvora, rastlinah, bogatih z maščobami, in v morskih ribah.
[[Kategorija:Maščobe| ]]
| 