Epidemija: Razlika med redakcijama

'''Epidemija''' (iz [[stara grščina|grščine]] ''epi-'' na (predpona) + ''demos'' ljudje) je nenaden izbruh in hitro širjenje kake [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]] v [[človek|človeški]] [[populacija|populaciji]], ki močno presega normalno obolevnost (t. i. [[incidenca|incidenco]]) v tej populaciji. Definicija je tako odvisna od pričakovane pogostosti bolezni nekaj primerov redke bolezni v populaciji označujemo za epidemijo, medtem ko mnogo več primerov pogoste, npr. [[prehlad]]a, ne. Posebno hude in geografsko zelo razširjene epidemije označujemo z izrazom [[pandemija]].

 

 

Epidemije so se začele pojavljati, ko so ljudje organizirano zaživeli v večjih skupnostih, krajih in mestih. Sprva so jih sprejemali kot naravni pojav, kasneje pa so jih pripisovai [[nadnaravna sila|nadnaravnim silam]], saj niso poznali vzrokov ter načinov obvladovanja. V zgodovini so se zoper epidemijam borili narazlične, pogosto tudi iracionalne načine. V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je na primer navodilo, da je treba [[gobavost|gobavce]] osamiti, bolnike s [[kapavica|kapavico]] (gonorejo) pa obvezno kopati. Med ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni v obdobju epidemije so bili na primer prepoved druženja, zapiranje mestnih vrat, poostrena higiena, pokopavanje trupel zunaj naselij in sežiganje kužnih predmetov. Bistveni napredek je pomenila uvedba [[karantena|karantene]] v 14. stoletju, zlasti pa sta za nadzor nad epidemijami prelomna odkritje [[povzročitelj]]ev nalezljivih bolezni ter priprava uspešnih [[cepivo|cepiv]] proti njim v 19. in 20. stoletju.<ref>{{navedi revijo|author=Zupanič Slavec Z, Slavec K|title=Zdravstvo proti nalezljivim boleznim skozi čas|journal=Med Razgl|year=2013|volume=52|pages=271–80}}</ref>

 

 

== Zunanje povezave ==