Frančišek Asiški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 37:
Na poti je imel skrivnostne sanje, ki so spremenile njegovo mišljenje in življenje. [[Romanje|Poromal]] je v [[Rim]], ves se je posvetil molitvi in premišljevanju o božji prisotnosti, o človekovi popolni svobodi, o prostosti v Bogu. Spoznal je, da je pot do tega življenje po [[evangelij]]u, zato se je zavzel za dosledno izpolnjevanje evangelija. Njegovo življenje se je zelo spremenilo. Pomagal je ubožnim in bolnim, njegov oče se je kmalu zbal za svoje bogastvo, ker ga je Frančišek tako razdajal, zato je zahteval, da se je moral Frančišek javno odpovedati dediščini.
V navzočnosti škofa in meščanov se je leta 1206 (marca ali aprila) na trgu pred
Ko je Frančišek nekega dne molil v napol razpadli in podrti [[cerkvici svetega Damijana]], je zaslišal besede: ''"Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!"'' Frančišek je te besede razumel dobesedno in je začel popravljati cerkev. Popravil je tudi [[cerkev svete Marije Angelske]], imenovano [[Porcijunkula]]. V njej je večkrat molil in tam spoznal, da ga Bog pošilja popravljat živo Božjo hišo, Cerkev iz ljudi, ki je v tistem času versko razpadala. Porcijunkula je bila takrat last [[Benediktinci|benediktinskega]] samostana na [[Monte Subasio]]. Samostanske predstojnike je prosil, da so jo njemu prepustili v uporabo in oskrbo. Tukaj se je Frančišek sedaj naselil, stregel pri maši, se poglabljal v molitev in premišljevanje ter z vso iskrenostjo vedno iskal božjo voljo, da bi jo z ljubeznijo izpolnil.
Vrstica 46:
== Ustanovitev reda ==
Frančiškov zgled, njegov pristni evangeljski duh in njegove prepričevalne besede
Frančišek se je ves vesel zahvalil Bogu, ki je v njemu in njegovima bratoma začrtal pot evangeljskega uboštva. Obrnil se je k bratoma in jima rekel: ''"Brata, to je naše življenje in naše vodilo, kakor tudi vseh tistih, ki hočejo stopiti v našo družbo. Pojdita torej in spolnita, kar sta slišala."'' To je bil dan ustanovitve reda manjših bratov: [[frančiškani|frančiškanov]], pa tudi [[kapucini|kapucinov]] in [[minoriti|minoritov]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref>
Od tega dne naprej so bratje živeli skupaj v duhu evangelija, ki jim ga je Gospod pokazal. Število je kmalu naraslo na dvanajst bratov, ki so se v duhu prave ponižnosti poimenovali ''Fratres minores'' - Manjši bratje. Naselili so se v celici poleg porcijunkulske cerkvice. Tu so se posvetili molitvi, premišljevanju, pridiganju in delu. Stregli so [[Gobavost|gobavcem]], ki so bili v bližini, pomagali ljudem pri delu na polju in pri drugem delu. Za svoje delo niso prejemali denarja, ampak le hrano, ki so jo potrebovali. Ljudje so se jih kmalu navadili, občudovali so njihovo predanost Bogu, njihovo plemenitost, preprostost in dobro voljo.
Leta 1210 je [[papež Inocenc III.]] ustno potrdil [[Vodilo svetega Frančiška Asiškega|Vodilo]], ki ga je napisal Frančišek. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> Tako je bil [[Frančiškani|red manjših bratov]] kanonično ustanovljen. Frančišek je postal vrhovni predstojnik novoustanovljenega reda. Bil je tudi [[Diakonsko posvečenje|posvečen v diakona]], [[duhovnik]] pa ni nikoli postal, ker se je imel za nevrednega te službe.
Vedno več mladih moških je prihajalo, da bi se pridružili redu. Okoli porcijunkulske cerkvice so si postavili koče iz slame in protja. Frančišek je vzgajal in vodil svoje brate z veliko očetovsko ljubeznijo, ničesar jim ni ukazoval, v ničemer jim ni bil najprej sam zgled, bil je strog in dosleden v zahtevah, vendar ni nikoli nikogar žalil. Brate je pošiljal po dva in dva v bližnje in daljne kraje oznanjat Kristusov evangelij spreobrnjenja.
=== Poslanstvo ===
''Frančiškovi bratje'' so prvi med [[Cerkveni red|redovi]] sprejeli v svoj program »apostolat med pogani«, torej [[Misijonarstvo|misijone]]. Krščanstvo so oznanjali tudi v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] in v [[Maroko|Maroku]]. Leta 1220 so prvi Frančiškovi bratje umrli mučeniške smrti v Maroku. Tudi Frančišek se je odpravil leta 1219 v Sveto deželo, v [[Sirija|Sirijo]] in [[Egipt]], kjer je pogumno šel pred sultana [[Malek-al-Kamil]]a in mu govoril o Kristusu. <ref name="">{{navedi knjigo |author=
Sredi leta 1220 se je Frančišek spet vrnil v Assisi. Vodstvo reda je sedaj prepustil svojima vikarjema bratoma Petru in Eliju, sam pa se je umaknil v samoto na goro Alverno, <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> kjer se je posvetil urejanju discipline in notranjega življenja svoje številne redovne družine. Tam je leta 1224 doživel mistično izkustvo [[Stigmatizacija|stigmatizacije]], kar je prvi zapisani primer tega [[fenomen]]a. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> Telesno trpljenje je dojemal kot dediščino Kristusovega trpljenja, o čemer govori tudi znana '''Sončna pesem - Hvalnica stvarstva''' (Cantico deo frate sole) <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 343}}</ref>.
Vrstica 76:
== Kanonizacija ==
Papež [[Papež Gregor IX.|Gregor IX.]] je 16. julija 1228, samo dve leti po smrti, razglasil Frančiška Asiškega za [[svetnik]]a<ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> in določil, da se njegov god obhaja [[4. oktobra]]. Na papeževo željo je brat Elija sezidal v Assisiju veličastno [[Bazilika svetega Frančiška Asiškega|cerkev]], posvečeno svetemu Frančišku Asiškemu. 25. maja 1230 so
== Frančiškova pot - ''Cammino francescano'' ==
|