|
|builder = [[Amoriti]]
|material =
|built = 1894 pr. Krn. št.
|abandoned = 141 pr. Krn. št.
|epochs = <!-- actually displays as "Periods" -->
|cultures =
}}
'''Babilon''' [bábilon] je [[Antika|antično]] [[mesto]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. Ležal je na tleh današnjega [[Irak]]a. Mesto je prvič omenjeno v 24. stoletju pr. Krn. št. in je bilo razmeroma nepomembno, dokler ni postalo glavno mesto [[Hamurabi]]jevega cesarstva v 18. stoletju pr. Krn. št. Takrat je postalo glavno mesto [[Babilonija|Babilonije]]. Mesto je ležalo ob reki [[Evfrat]].
Babilonu so pripisovali [[babilonski viseči vrtovi|babilonske viseče vrtove]]. Leta 2013 je [[zgodovinar]]ka [[Stephanie Dalley]] dokazala, da so bili ti vrtovi v [[Ninive|Ninivah]], ki so bile 500 km severneje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/viseci-vrtovi-eno-od-sedmih-cudes-niso-krasili-babilona-temvec-ninive/308248 |title=Viseči vrtovi, eno od sedmih čudes, niso krasili Babilona, temveč Ninive |work=London - MMC RTV SLO |date=6. 5. 2013 |accessdate=6. 5. 2013}}</ref>
== Ime in etimologija ==
[[Grščina|Starogrška]] oblika imena {{jezik-el2|[[:en:wikt:Βαβυλών|Βαβυλών]]}}: Babylṓn je priredba [[akadščina|akadskega]] imena Babili. Babilonsko ime, ki se je rabilo v [[1. stoletje pr. Krn. št.|1. stoletju pr. Krn. št.]], se je po [[neprava etimologija|psevdoetimologiji]] spremenilo od predhodnega Babilli v zgodnjem 2. stoletju pr. Krn. št., in je pomenilo ''božja vrata'' ali ''božji portal'' (bāb-[[El (božanstvo)|ili]]).<ref>{{harvnb|Edzard|(2004)|p=121}}.</ref>{{rp|121}} Zgodnejše ime Babilla je verjetno priredba iz nesemitskega vira neznanega izvora ali pomena.<ref>{{harvnb|Jakob-Rost; Marzahn|(1990)|p=2}}.</ref>{{rp|2}}
V [[hebrejsko Sveto pismo|hebrejskem Svetem pismu]] se ime mesta pojavi kot {{jezik|he|[[:en:wikt:בבל|בָּבֶל]]}}: Babel; [[tiberska hebrejščina|tibersko]] {{jezik|he|בָּבֶל}}: Bāvel; [[sirščina|sirsko]] {{jezik|syc|ܒܒܠ}}: Bāwēl), kar je v [[1. Mojzesova knjiga|Genezi]] (11:9) tolmačeno kot ''([[mešanje jezikov|jezikovna]]) zmeda'', iz glagola {{jezik|he|[[:en:wikt:בלבל|בלבל]]}}: bilbél - ''zmešati''. To se je ohranilo tudi v sodobnem jeziku, saj je babilon kar ekspresivna sopomenka za velik nered, zmešnjavo.<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=babilon&hs=1|title= bábilon|work=[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]|date= 2000|publisher= [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|ISJ]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]|accessdate= 2013-05-06}}</ref>
== Zgodovina ==
Mesto je bilo prvič omenjeno na ploščici [[Sargon Akadski|Sargona Akadskega]] iz 24. stoletja pr. Krn. št., ko ga je Sargon Akadski naredil za glavno mesto svoje države. Moč in prebivalstvo sta padala naslednjih nekaj stoletij, in mesto je bilo precej nepomembno vse dokler ni postalo glavno mesto [[Hamurabi]]jevega cesarstva v 18. stoletju pr. Krn. št. Od tedaj dalje je bilo mesto glavno mesto Babilonije, čeprav se je v času vladavine [[Kasiti|Kasitov]] imenovalo ''Karanduniaš''.
Mesto je ležalo ob reki [[Evfrat]] oziroma ga je reka delila na pol, ob njej pa so bili strmistrmni nasipi, ki so zadrževali sezonske poplave. V naslednjih letih je Babilon rastel tako po velikosti kot razkošju. Postal je podložen [[Asirija|Asiriji]]. Mesto se je uprlo asirski vladavini v času Mušezib-Marduka in ponovno v času [[Šamaš-šum-ukin]]a. Obakrat so ga Asirci oblegali in ponovno osvojili, najprej [[Sanherib]] in drugič [[Asurbanipal]].
Tekom vladavine Sanheriba se je Babilon neprestano upiral. Upori so bili zadušeni šele, ko je leta 689 pr. Krn. št. Sanherib naredil kompletno destrukcijo mesta. Vsi zidovi, palače in templji so bili uničeni, ostanki pa vrženi v kanal Arakhtu. Ta dogodek je razburil versko zavest Mezopotamije, kar je imelo verjetno za posledico uboj Sanheriba nedolgo zatem. Njegov naslednik Esarhadon je takoj obnovil staro mesto in se v njem okronal ter v njem tudi del leta živel. Po njegovi smrti je bila Babilonija dana njegovemu najstarejšemu sinu Šamaš-šum-ukinu, ki je kasnije vodil upor proti bratu Asurbanipalu Asirskemu.
Še enkrat se je Babilon znašel pod obleganjem Asircev. Asurbanipal je hitro osvojil mesto, vendar se je po padcu Ninive 612 pr. Krn. št., Babilon osvobodil od asirske oblasti in postal glavno mesto Novobabilonskega cesarstva. 605 pr. Krn. št. Babilonci zmagajo nad [[Stari Egipt|Egipčani]] v [[Bitka pri Karkemišu|bitki pri Karkemišu]], porušijo [[Jeruzalem]] in zajete [[Judje|Jude]] preselijo v Babilon. V času te neovisnosti pod [[Nabopolasar]]jem se je začelo novo obdobje arhitektonskih del, njegov sin [[Nebukadnezar II.]] pa je iz mesta naredil čudo antičnega sveta. Nebukadnezar II. je zgradil Ištarina vrata, obnovil tempeljski kompleks Etemenanki in zgradil viseće vrtove Babilona (eno od sedem svetovnih čudes).
Leta 539 pr. Krn. št. Babilon osvoji [[Kir II.|Kir Veliki]], kralj [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], ki je omogočil Judom vrnitev v Jeruzalem. Pod vladavino Kira Velikega in kasneje [[Darej I.|Dareja Velikega]], Babilon postane center znanja in znanstvenega napredka. Babilonski znanstveniki so izdelali zvezdne karte in postavili temelje moderne [[Astronomija|astronomije]] in [[Matematika|matematike]]. V času vladavine Dareja III. je Babilon začel stagnirati.
Leta 331 pr.Kr n. št. perzijski kralj Darej III. doživi poraz od makedonskega vladarja [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] v bitki pri Gaugamelah. V oktobru istega leta Aleksander osvoji Babilon. Pod njegovim vladanjem Babilon ponovo prosperira kot središče znanja in trgovine. Po Aleksandrovi zagonetni smrti 323 pr. Krn. št., so njegovo cesarstvo razdelili med njegove generale in sledila so desetletja vojskovanj. Zaradi tega je bil Babilon skoraj povsem zapuščen že 275 pr. Krn. št..
== Arheologija ==
| 