Frančišek Asiški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 62:
''Frančiškovi bratje'' so prvi med redovi sprejeli v svoj program ''apostolat med pogani'', torej [[misijone]]. Manjši bratje so Kristusovo blagovest oznanjali tudi v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] in v [[Maroko|Maroku]]. Leta 1220 so prvi Frančiškovi bratje umrli mučeniške smrti v Maroku. Tudi Frančišek se je odpravil leta 1219 v Sveto deželo, v [[Sirija|Sirijo]] in [[Egipt]], kjer je pogumno šel v turški tabor pred sultana [[Malek-al-Kamil]]a in mu govoril o Kristusu. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref>
Sredi leta 1220 se je Frančišek spet vrnil v Assisi. Vodstvo reda je sedaj prepustil svojima vikarjema bratoma Petru in Eliju, sam pa se je umaknil v samoto na goro Alverno, <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> kjer se je posvetil urejanju discipline in notranjega življenja svoje številne redovne družine. Tam je leta 1224 doživel mistično izkustvo [[Stigmatizacija|stigmatizacije]], kar je prvi zapisani primer tega [[fenomen]]a. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> Telesno trpljenje je dojemal kot dediščino Kristusovega trpljenja, o čemer govori tudi znana '''Sončna pesem - Hvalnica stvarstva''' (Cantico deo frate sole) <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 343}}</ref>.
S sodelovanjem brata Elija je za red napisal Vodilo sv. Frančiška <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref>, ki ga je [[papež Honorij III.]] potrdil 29. novembra 1223, v osmem letu svojega papeževanja.
| |||