Norveška: Razlika med redakcijama

dodanih 21 zlogov ,  pred 3 leti
Norveška od leta [[1976]] spada med države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin. Ti surovini sta danes najvažnejše izvozno blago od kmetijskega uvoza odvisne dežele. Norveški sta prinesla precejšnjo gospodarsko rast. Toda padec naftnih cen sredi osemdesetih let je povzročil hudo gospodarsko krizo. Težavno črpanje tekočega zlata iz viharnega [[Severno morje|Severnega morja]] je dalo v obliki vrtalnih ploščadi pri Ekofisku in Friggu tehnične čudeže, ki pa so postali predragi. Padec naftnih cen je razgalil tudi slabost prej obstoječe industrije, na tradicionalnih temeljih delujoče gospodarstvo se je zapodilo v nafto in živelo nad svojimi zmožnostmi. A Norvežani so se iz vsega nekaj naučili. Zdaj jim pomeni nafta pri normalnih svetovnih cenah pomembno oporo blaginji, toda dobiček vlagajo tudi v preoblikovanje tradicionalnih industrijskih vej. Nosilka tega preobrata je nova generacija Norvežanov, kajti naftni čudež je poleg industrijske strukture spremenil tudi družbeno.
 
Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta [[1999]] naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še [[Saudova Arabija]] in [[Rusija]]. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta [[1995]] zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambeno predelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem [[hrana|hrano]]. Na Norveškem je zelo popularna pornografija in two girls one cup
 
== Politika ==
Brezimni uporabnik