Frančišek Asiški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 50:
Frančiškov zgled, njegov pristni evangeljski duh in njegove prepričevalne besede, so nekatere tako prevzele, da so se že po nekaj dneh odločili, da se mu pridružijo in sprejmejo njegov način življenja. Prvi, ki se mu je pridružil, je bil bogat in ugleden trgovec iz Assisija, Bernard da Quintavalle. Kmalu se jima je pridružil tudi pravnik Peter Cattani.
S tema dvema bratoma je šel Frančišek 16. aprila 1209 v asiško [[Cerkev svetega Nikolaja, Assisi|cerkev svetega Nikolaja]], kjer so prosili duhovnika, naj jim trikrat odpre evangeljsko knjigo. Vsakokrat se jim je odprla na mestu, kjer govori o poslanstvu apostolov in njihovem uboštvu. Frančišek se je ves vesel zahvalil Bogu, ki je v njemu in njegovima bratoma začrtal pot evangeljskega uboštva. Obrnil se je k bratoma in jima rekel: ''"Brata, to je naše življenje in naše vodilo, kakor tudi vseh tistih, ki hočejo stopiti v našo družbo. Pojdita torej in spolnita, kar sta slišala."'' To je bil dan ustanovitve reda manjših bratov: [[frančiškani|frančiškanov]], pa tudi [[kapucini|kapucinov]] in [[minoriti|minoritov]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref>
Od tega dne naprej so bratje živeli skupaj v duhu evangelija, ki jim ga je Gospod pokazal. Število je kmalu naraslo na dvanajst bratov, ki so se v duhu prave ponižnosti poimenovali ''Fratres minores'' - Manjši bratje. Naselili so se v celici poleg porcijunkulske cerkvice. Tu so se posvetili molitvi, premišljevanju, pridiganju in delu. Stregli so [[Gobavost|gobavcem]], ki so bili v bližini, pomagali ljudem pri delu na polju in pri drugem delu. Za svoje delo niso prejemali denarja, ampak le hrano, ki so jo potrebovali. Ljudje so se jih kmalu navadili, občudovali so njihovo predanost Bogu, njihovo plemenitost, preprostost in dobro voljo.
Vrstica 60:
=== Poslanstvo ===
''Frančiškovi bratje'' so prvi med redovi sprejeli v svoj program ''apostolat med pogani'', torej [[misijone]]. Manjši bratje so Kristusovo blagovest oznanjali tudi v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] in v [[Maroko|Maroku]]. Leta 1220 so prvi Frančiškovi bratje umrli mučeniške smrti v Maroku. Tudi Frančišek se je odpravil leta 1219 v Sveto deželo, v [[Sirija|Sirijo]] in [[Egipt]], kjer je pogumno šel v turški tabor pred sultana [[Malek-al-Kamil]]a in mu govoril o Kristusu. <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref>
Sredi leta 1220 se je Frančišek spet vrnil v Assisi. Vodstvo reda je sedaj prepustil svojima vikarjema bratoma Petru in Eliju, sam pa se je umaknil v samoto na goro Alverno, <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> kjer se je posvetil urejanju discipline in
S sodelovanjem brata Elija je za red napisal Vodilo sv. Frančiška <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref>, ki ga je [[papež Honorij III.]] potrdil 29. novembra 1223, v osmem letu svojega papeževanja.
Frančišek je leta 1221 napisal tudi vodilo za [[Frančiškov svetni red|Tretji red sv. Frančiška]] <ref>{{navedi knjigo |author= Rebič Adalbert, Bajt Drago|year= 2007 |title= Splošni religijski leksikon|publisher= Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=235261696|pages= 344}}</ref> (tudi III. red), katerega člani živijo doma v svojih družinah v vsakdanjem življenju in dolžnostih ter se trudijo, da bi živeli v evangeljskem duhu, po frančiškovem vzgledu.
Pri svojem apostolskem delu pa so bratje vedno bolj čutili potrebo, da bi se morali o [[Sveto pismo|Svetem pismu]] bolj izobraziti. Ustanovili so prvo frančiškansko bogoslovno šolo v [[Bologna|Bologni]] (1223 - 1224). Prvi profesor bogoslovja je postal [[sveti Anton Padovanski]]. Med frančiskani so bili tudi znamenitimi učenjaki, kot [[sveti Bonaventura]] (1221 - 1274), [[Aleksander Haleški]] (1170 - 1245), [[Robert Grosseteste]] (1175 – 1253), [[Vilijem Ockham]] (1285 - 1349), [[Roger Bacon]] (okoli 1214 - 1292), [[Janez Duns Skot]] (1266 - 1308), v novejših časih pa tudi [[Valentin Vodnik]] (1758 - 1819) in pater [[Stanislav Škrabec]] (1844 - 1918).
| |||