Frančišek Asiški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 37:
Na poti je imel skrivnostne sanje, ki so spremenile njegovo mišljenje in življenje. [[Romanje|Poromal]] je v [[Rim]], ves se je posvetil molitvi in premišljevanju o božji prisotnosti, o človekovi popolni svobodi, o prostosti v Bogu. Spoznal je, da je pot do tega življenje po [[evangelij]]u, zato se je zavzel za dosledno izpolnjevanje evangelija. Njegovo življenje se je zelo spremenilo. Pomagal je ubožnim in bolnim, njegov oče se je kmalu zbal za svoje bogastvo, ker ga je Frančišek tako razdajal, zato je zahteval, da se je moral Frančišek javno odpovedati dediščini.
V navzočnosti škofa in meščanov se je leta 1206 (marca ali aprila) na trgu pred [[
Ko je Frančišek nekega dne molil v napol razpadli in podrti [[cerkvici svetega Damijana]], je zaslišal besede: ''"Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!"'' Frančišek je te besede razumel dobesedno in je začel popravljati cerkev. Popravil je tudi [[cerkev svete Marije Angelske]], imenovano [[Porcijunkula]]. V njej je večkrat molil in tam spoznal, da ga Bog pošilja popravljat živo Božjo hišo, Cerkev iz ljudi, ki je v tistem času versko razpadala. Porcijunkula je bila takrat last [[Benediktinci|benediktinskega]] samostana na [[Monte Subasio]]. Samostanske predstojnike je prosil, da so jo njemu prepustili v uporabo in oskrbo. Tukaj se je Frančišek sedaj naselil, stregel pri maši, se poglabljal v molitev in premišljevanje ter z vso iskrenostjo vedno iskal božjo voljo, da bi jo z ljubeznijo izpolnil.
24. februarja, na god [[Sveti Matija|svetega Matije]] leta 1208, je kakor navadno ministriral pri maši v porcijunkulski cerkvici. Pri maši je duhovnik bral evangelij, kako je [[Jezus Kristus|Kristus]] poslal [[Apostol|apostole]] oznanjat evangelij: ''»Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: Nebeško kraljestvo se je približalo. Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane«'' ({{biblverz|Mt|10,6-10}}). Frančišku so bile te besede kot odkritje, saj je doumel njihov pravi pomen in vsebino. Spoznal je pomen uboštva v osebnem življenju vsakega kristjana, kakor tudi v življenju vse [[Cerkev|Cerkve]]. Kristusov apostol mora biti ubog, da ga more Bog napolniti s svojo ljubeznijo; biti mora apostol uboštva. Odtlej je hotel živeti v uboštvu, kot so živeli Kristus in apostoli.
| |||