|
== Versko delovanje ==
Na poti je imel skrivnostne sanje, ki so spremenile njegovo mišljenje in življenje. [[Romanje|Poromal]] je v [[Rim]], ves se je posvetil molitvi in premišljevanju o božji prisotnosti, o človekovi popolni svobodi, o prostosti v Bogu. Spoznal je, da je pot do tega življenje po [[evangelij]]u, zato se je zavzel za dosledno izpolnjevanje evangelija. Njegovo življenje se je zelo spremenilo. Pomagal je ubožnim in bolnim, in njegov oče se je kmalu zbal za svoje bogastvo, ker ga je Frančišek tako razdajal, zato je zahteval, da se je moral Frančišek javno odpovedati dediščini.
V navzočnosti škofa in meščanov se je leta 1206 (marca ali aprila) na trgu pred [[Stolnica Assisi|asiško stolnico]] odpovedal dediščini in zapustil družinsko hišo. Slekel je celo obleko in jo vrnil očetu z denarjem vred, z besedami: »Do zdaj sem Petra Bernardona klical za očeta, sedaj mu vrnem vse, tudi obleko. Zato ne bom več govoril: oče Bernardone, ampak bom po pravici molil: Oče naš, ki si v nebesih.«
Ko je Frančišek nekega dne molil v napol razpadli in podrti [[cerkvici svetega Damijana]], je zaslišal besede: ''"Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!"'' Frančišek je te besede razumel dobesedno in je začel popravljati cerkev. Popravil je tudi [[cerkev svete Marije Angelske]], imenovano [[PorciunkulaPorcijunkula]]. V njej je večkrat molil in tu jetam spoznal, da ga Bog pošilja popravljat živo Božjo hišo, Cerkev iz ljudi, ki je v tistem času razpadala. PorciunkulaPorcijunkula je bila takrat last benediktinskega samostana na [[Monte Subasio]]. Samostanske predstojnike je prosil, da so jo njemu prepustili v rabouporabo in oskrbo. Tukaj se je Frančišek sedaj naselil, stregel pri maši, se poglabljal v molitev in premišljevanje ter z vso iskrenostjo vedno iskal, kaj je Božjabožjo voljavoljo, da bi jo z ljubeznijo izpolnil.
24. februarja, na god [[Sveti Matija|svetega Matije]] leta 1208, je kakor navadno ministriral pri maši v porciunkulski cerkvici. Pri maši je duhovnik bral evangelij, kako je Kristus poslal apostole oznanjat evangelij: ''"»Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: 'Nebeško kraljestvo se je približalo.' Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane"''« ({{biblverz|Mt|10,6-10}}). Frančišku so bile te besede kot odkritje, saj je doumel njihov pravi pomen in vsebino. Spoznal je pomen uboštva v osebnem življenju vsakega kristjana, kakor tudi v življenju vse Cerkve. Kristusov apostol mora biti ubog, da ga more Bog napolniti s svojo ljubeznijo; biti mora apostol uboštva. HotelOdtlej je hotel živeti v uboštvu, kot je živel Kristus in apostoli.
Po maši jepred šel takoj iz cerkve,cerkvijo odložil svojo [[puščavnik|puščavniško]] obleko, si oblekel sivorjavo tuniko (haljo) s kapuco iz trde neobdelane volne, kakršno so takrat nosili najbolj siromašni ljudje v njegovem kraju, in se opasal z vrvjo. Poln svetega navdušenja je šel v župnijsko cerkev svetega Jurija, kjer je imel svojo prvo pridigo. Govoril je preprosto, a zelo prepričljivo. Potem je hodil okrog in pridigal povsod, kjer so bili ljudje pripravljeni poslušati. Spodbujal jih je k pokori in medsebojni ljubezni. Njegove preproste, iskrene in prisrčne besede so šle ljudem do srca. Imel je srce polno ljubezni, zato je znal vse pomiriti, potolažiti, razveseliti in ohrabriti.
== Ustanovitev reda ==
|
