Tudor Vladimirescu: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje |
Ozadje |
||
Vrstica 19:
'''Tudor Vladimirescu''' ([[Romunščina|romunsko]] Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil [[Vlaška|vlaški]] ([[Romunija|romunski]]) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog [[1780]], † [[7. junij]] [[1821]].
==Ozadje==
Tudor je bil rojen v družini kmetov (''[[mazili]]'') v Vladimirjih v Olteniji. Letnica rojstva 1780 je še vedno predmet razprav. Pri dvanajstih letih so ga poslali v [[Craiova|Craiovo]] v službo [[Bojarji|bojarja]] Ioana Glogoveanuja, kjer se je učil retorike, slovnice in grškega jezika. Postal je upravnik bojarjevega posestva in bil leta 1806 imenovan za ''[[vătaf|vătafa]]'' – poveljnika lokalne milice v Cloșani. Kot upravnik je dobro spoznal navade podložnikov in zemljiških posestnikov, kar mu je v prvih mesecih upora proti [[Fanarioti|fanariotom]] pomagalo hoditi po ozki črti med interesi bojarjev in kmetov. Kot vodja pretežno kmečkega upora je naredil vse, da od upora ni odvrnil elite, je ni kaznoval in da uporniki niso uničevali njenega premoženja.<ref> Nicolae Iorga. ''Izvoarele contemporane asupra mișcării lui Tudor Vladimirescu''. Lib. "Cartea Românească" şi Pavel Suru, 1921.</ref>
Vstopil je v rusko vojsko in se udeležil rusko turške vojne 1806-1812. Bil je odlikovan z Redom sv. Vladimirja 3. stopnje, s katerim je dobil rusko zaščito in imuniteto pred vlaško in osmansko zakonodajo. Vse to je pripomoglo k njegovi odločitvi, da organizira vstajo, in prepričanju, da bo Rusija podprla njegove akcije. Po vojni se je vrnil v Oltenijo in leta 1814 na kratko odpotoval na Dunaj, da bi prisostvoval sodni razpravi, v kateri se je obravnavalo tudi premoženje Gloveanujeve žene. Potovanje je sovpadlo z [[Dunajski kongres|Dunajskim kongresom]], zato se upravičeno domneva, da je Vladimirescu spremljal tudi potek mirovnih pogajanj.
Po vrnitvi v domovino leta 1815 je izvedel, da so osmsanski vojaki iz garnizije v Ada Kalehu med postošenjem po Mehedinciju in Gorgu uničili tudi njegovo posest.
Od leta 1812 do 1821 je postopoma gradil bazo svojih pristašev. Pandurji so spoštovali njegove vojaške izkušnje, mnogi viri pa poudarjajo njegovo karizmo in izjemne pogajalske sposobnosti. Tudor je bil verjetno dobro seznanjem tudi s potekom in izidi [[Prva srbska vstaja|prve]] in [[druga srbska vstaja|druge srbske vstaje]].
{{Normativna kontrola}}
| |||