Črni seznam (računalništvo): Razlika med redakcijama

Črna lista je seznam elementov (npr. naslovov [[elektronska pošta|elektronske pošte]], uporabnikov, gesel, domen, [[IP naslov|IP-naslovov]] …) katerih dostop do želenega cilja je blokiran oziroma onemogočen zaradi določene varnostne politike. Onemogočen je s strani gostitelja, [[DNS|DNS strežnika]] ali strežnika elektronske pošte, požarnega zidu ali česa drugega... Nasprotje črni listi je bela lista, ki vsebuje naslove elementov, ki lahkoimajo dostopajodostop do določenihželenega privilegijevcilja (npr. pošiljajoelektronsko elektronskegasporočilo sporočilaprispe v elektronski predal prejemnika). Elementom na sivi listi pa je dostop do želenega cilja do preklica onemogočen.

Kot je bilo poudarjeno v nedavninedavnih raziskavi,raziskavah ki je bila usmerjena na črne liste za imena domen in IP naslove uporabljenih za zagotavljanje internetne varnosti, se te liste ne prekrivajo. Kar pomeni da je pri uporabi črnih list potrebno upoštevati tudi bele in sive liste. <ref> Metcalf, Leigh; Spring, Jonathan M. (2015-01-01). "Blacklist Ecosystem Analysis: Spanning Jan 2012 to Jun 2014". Proceedings of the 2nd ACM Workshop on Information Sharing and Collaborative Security. ACM: 13–22., Pridobljeno 10.12.2016 </ref> <ref>Kührer, Marc; Rossow, Christian; Holz, Thorsten (2014-09-17). Stavrou, Angelos; Bos, Herbert; Portokalidis, Georgios, eds. Paint It Black: Evaluating the Effectiveness of Malware Blacklists. Lecture Notes in Computer Science. Springer International Publishing. pp. 1–21. doi:10.1007/978-3-319-11379-1_1. ISBN 9783319113784., Pridobljeno 10.12.2016 </ref>, ki sta bili usmerjeni na črne liste za imena domen in IP naslove, uporabljenih za zagotavljanje internetne varnosti, se te liste med seboj ne prekrivajo. Kar pomeni, da je lahko kateremu elementu preprečen dostop do zaželenega cilja, kljub temu da ga ni na črni listi. Tako je zelo pomembno, da se črna, bela in siva lista med seboj dopolnjujejo in upoštevajo.