Zadnja noč v Teheranu: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
''''' Zadnja noč v Teheranu''''' je [[družbeni roman]], s prvinami kriminalke, ki ga je napisal slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in novinar [[Zdenko Kodrič]]. Roman je izšel leta 2016 pri založbi [[Litera]] v Mariboru v zbirki Piramida. Spremno besedo je napisal [[Goran Potočnik Černe]].
 
Protagonist v romanu je upokojeni državni tožilec Aleksander Košak, katerega zapusti žena zaradi njegove natančnosti in pedantnosti, z otrokoma pa je izgubil pristen stik. V svojem zasebnem življenju se posveča gojenju tulipanovih čebulic.
== Vsebina ==
Glavni literarni junak je državni tožilec Aleksander Košak, ki se upokoji na dan tretje mariborske vstaje (vstajniško leto 2012). Ob prihodu domov ga pričaka pismo posebne vrste. Pismo mu pošlje obtoženi Maks Urbanc – v tem času pride iz zapora – ki trdi, da je po krivem odsedel osemletno zaporno kazen. Ta hoče, dokazati svojo nedolžnost, zato želi obnovitev primera in se ga tako spozna za nedolžnega. V Košakovo komaj začetno upokojensko obdobje seže star primer umor Janka Blažiča, ki ga je zaradi pomanjkanja dokazov ovrgel. Njegovi nasledniki ga ponovno odprejo in po krivem (s premalo dokazi, z napakami v postopku, s spregledanjem pomembnih prič) obsodijo Maksa Urbanca.
Pismo mu pošlje obtoženi Maks Urbanc – v tem času pride iz zapora – ki trdi, da je po krivem odsedel osemletno zaporno kazen. Ta hoče, dokazati svojo nedolžnost, zato želi obnovitev primera in se ga tako spozna za nedolžnega. Tako se Košak ob iskanju resnice in pravega krivca zaplete tako z ljudmi javnega življenja kot z osebami v zasebnem življenju. Ko je že videti, da se stvari počasi sestavljajo na svoje mesto, se prava drama šele prične. Nov dokaz nedvomno razkrije pravega morilca ter hkrati vpletenost Košakovega dvajsetletnega sina Mateja. Zgodba se tako prevesi v pravo družinsko dramo.
58

urejanj