Agon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 21 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q395257
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
doponjeno
Vrstica 1:
'''Agon''' (grško: ἀγών - tekmovanje) je del grške drame, posebej stare atiške komedije, v kateri se spopadata dva igralca, ki predstavljata dve različni mišljenji. Pri tem običajno vsakega spodbuja ena polovica [[grški hor|hora]], eno pa je tudi mišljenje samega [[pesnik]]a, ki predstavlja osnovni motiv in glavno vsebino komedije.<ref>Milivoj Sironić, Damir Salopek, "Grčka književnost", ''Povijest svjetske književnosti'', Zagreb, 1977, str. 122.</ref> Dva najbolj znana agona se nahajata v [[Aristofan]]ovih ''Oblakih'', kjer se spopadata Pravični in Nepravični govor, ter v njegovih ''Žabah'', kjer tekmujeta [[Ajshil]] in [[Evripid]].<ref>Dragiša Živković (ur.), ''Rečnik književnih termina'', Nolit, Beograd, 1992, s.v. "Stasimon".</ref>
'''Agon''' ([[klasična grščina|klasično grško]] ''ἀγών'') je bilo v [[Stara Grčija|stari Grčiji]] [[tekmovanje]] v [[glasba|glasbi]] in [[šport]]u, ki se je odvijalo v okviru javnih slavnostnih [[igra|iger]] ob proslavi pomembnejših dogodkov.
 
Agon ima zahtevno strukturo in lahko vsebuje do devet delov. Uvodno pesem poje hor ali polhor, zatem sledi kratek poziv (κατακελευσμός) s katerim horovodja spodbudi enega od igralcev da spregovori. Prvi diskutant ([[protagonist]]) navede svoje argumente, pri čemer ga ostali na sceni lahko prekinjajo. Vrhunec njegove razlage naredi zadihani pnigos (ali "makron"), izgovorjen v pospešenem ritmu. Potem drugi igralec ([[antagonist]]) ponavlja celotno shemo, in na koncu hor v tako imenovanem sfragidi (σφραγίς) presodi in dodeli zmago enemu od dvojice diskutantov, pri čemer je to običajno igralec, ki je govoril drugi po vrsti (antagonist).<ref>Dragiša Živković (ur.), ''Rečnik književnih termina'', Nolit, Beograd, 1992, s.v. "Komedija, antička".</ref> V Aristofanovih komedijah pride agon običajno za parodo, po agonu igralci zapustijo sceno in sledi parabaza, najvažnejši del hora v komediji.
{{hist-stub}}
 
V grški tragediji agon ni poseben del drame, a so taki verbalni spopadi včasih vtkani v [[epizodij]]u. Na primer, v [[Sofokles|Sofoklesovi]] ''[[Antigona|Antigoni]]'' najdemo dialektično razpravo (agon) med Antigono in Ismeno, in med Antigono in Kreontom, o ljudski in božanski pravici.
[[Kategorija:Stara Grčija]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
[[Kategorija:Dramatika]]
[[Kategorija:StaraAntična Grčija]]