Branko Gradišnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ah, popravil sem neslanosti. In ažuriral. Wikipedija si ne zasluži površnosti. Branko Gradišnik.
Vrstica 3:
 
==Življenje==
Je eden od dveh sinov [[Janez Gradišnik|Janeza Gradišnika]] in brat prevajalca [[Bogdan Gradišnik|Bogdana Gradišnika]]. Je oče že odrasle hčere in sina iz prvega zakona ter oče dvojčkov iz drugega zakona z ženo iz diplomatskih krogov. DoŽiveli letaso 2010-- soz živelivmesnimi premori v domovini -- 4 leta v Zagrebu, od2 2010 paleti na Portugalskem, 4 leta na Slovaškem.
 
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] diplomiral iz [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] ter; na angleški Univerzi v LancesterjuLancestru poznejeje magistriral iz kreativnega pisanja. Za udeležence samopomočnih skupin v okviru andragoško terapevtske skupnosti za zdravljenje od odvisnosti pri [[Janez Rugelj|Janezu Ruglju]] je vodil tečaje kreativnega pisanja.
 
Zaposlen je bil dve leti kot urednik leposlovnega programa pri založbi [[Kmečki glas]] in nato tri mesece kot pomočnik glavnega urednika [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Kandidiral je tudi za župana Ljubljane na volitvah 1994. DelujePreostala kotleta svobodnije preživel v svobodnem poklicu, zdaj je umetnikupokojen.
 
==Publicistika, kolumne in prevajanje==
Najširši javnosti je znan kot avtor kolumen v dnevnem časopisju, predvsem v Sobotni prilogi [[Delo|Dela]] (''Iz žaklja za Oraklja''; ''Prav nič zaupno''; ''Pisma iz zmajskega mesta'';), pozneje v Dnevnikovem ''Na IrskemObjektivu.'' 1994-1998),Svoja kipotovanja soin izšlebivanja pozneje tudipopisuje v knjižnihseriji izdajahknjig pod nasloviznamko "Strogo zaupno": npr. ''Strogo zaupno na Irskem''; ''Strogo zaupno po Siciliji''; ''Strogo zaupno o Sloveniji''). Trenutno piše kolumne o svojem bivanju na [[Portugalska|Portugalskem]].
 
Prispevke je objavljal tudi v revijah ''[[Bukla]]'', v slovenski izdaji ''[[Playboy]], in'' in pisal psihološke nasvete za bralce slovenske izdaje revije ''[[Elle]].'', kiIzbor teh in drugih dopisovanj je soizšel izšlipozneje v knjižni obliki (''Sreča - pisma iz moje svetovalnice'', 2009; ''Sreča za 2: Nadaljnja pisma iz moje svetovalnice'', 2010), ''Med tvojim kladivom in nakovalom'' ( ''2013), Zmuzljivi primer Viktorja Zamude'' (1916).
Prevedel je tudi nekaj psiholoških priročnikov (''Pravica do sreče'', 1999).
 
Bralcem tujejezične [[književnost]]i, prevedene v slovenski jezik,Znan je znantudi kot prevajalec, med drugim tudi [[Tolkien]]ove trilogije ''[[Gospodar prstanov]]'', šestega dela ''[[Harry Potter|Harryja Potterja]]'' in ''Spominov [[Dimitrij Šostakovič|Dimitrija Šostakoviča]]'' (S. Volkov). Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so še [[Charles Dickens]], [[Gilbert Keith Chesterton]], [[Richard Adams]], [[Kurt Vonnegut]], [[James Dickey]], [[Mark Twain|Mark Twain, William Golding, Vladimir Nabokov]] in drugi.
 
==Knjige==
Gradišnik je kot pisatelj začel z objavljanjem kratke proze (''Čas'') in znanstvenofantastičnih besedil (''Mavrična krila''), nato nadaljeval z zbirko ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' (1982), z [[Emil Filipčič|Emilom Filipčičem]] je pod skupnim psevdonimom (skupno ime avtorja Jožef Paganel) objavil humoristično satirični roman ''Kerubini'' ter po povesti [[Frane Miličinski|F. Miličinskega]] napisal filmski scenarij ''Ptički brez gnezda''.
 
Preizkusil se je tudi v scenaristični zvrsti in napisal filmski scenarij ''[[Leta odločitve]]'', ki ga je razširil in preoblikoval v romaneskno obliko in objavil pod naslovom ''Leta'', v katerem opiše leta odraščanja v družini, z elementi družinske kronike in deloma [[bildungsroman]]a, ki se konča z zresnjenim vstopom v zakonsko življenje.
 
V romanu ''Nekdo drug'' opiše(pisanem svojeprav razočaranjetako nadpo zakonskim življenjemlastni in, naufilmljeni primeruscenaristični protagonistovega odnosa do očeta, žene in predvsem do žensk nasploh,predlogi) v formi [[psihologija|psihološkega]] kriminalnega romanatrilerja mojstrsko izriše izbruh protagonistovih potlačenih čustev, temelječih na nezavednih travmah, značilnih za množične morilce, opisanih v knjigi [[Serijski morilec]] [[Karmen Šterk]] šele nekaj let po izidu romana, katerih acting-out do navedenih oseb protagonist pripiše nekomu drugemu.
 
==Bibliografija==
Vrstica 32 ⟶ 31:
* 2006 Kodrlajsasti piton: Roman o narkomanskem življenju (skupaj z Markom Ješetom)
* 2001 Strogo zaupno na Irskem
* 1990 Nekdo drug (s samostojnim dodatkom Nekaj drugega)
* 1993 Igre: volčje in ovčje
* 1990 Nekaj drugega
* 1990 Nekdo drug
* 1987 Mistifikcije
* 1985 Leta
Vrstica 45 ⟶ 42:
*2013 Med tvojim kladivom in nakovalom
*2010 Sreča za 2: Nadaljnja pisma iz moje svetovalnice
*20102009 Sreča(z zaletnico 2izida 2010) Sreča: Pisma iz moje svetovalnice
* 1993 Igre: volčje in ovčje
 
===Prevodi===
Vrstica 51 ⟶ 49:
 
==Nagrade==
Kot avtor kratkih zgodb in scenarist je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za zbirko kratkih zgodb ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'', 1982) in puljske Zlate arene (scenarij za film Leta odločitve, 1984).
 
== Glej tudi ==