Idiom: Razlika med redakcijama

Prvotni pomen besede '''idiómIdióm''' je [[stalna besedna zveza]], [[fraza]], ki je značilna za določen [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] ali [[narečje]]. Njen prvotni pomen je ''[[govorica]], jezik, narečje''. [[Stalna besedna zveza|Stalne besedne zveze]], ki so prešle iz [[pogovorni jezik|pogovornega]] v [[knjižni jezik]], se zato imenujejo ''idiomatični izrazi''. V zadnjih časih so stalne besedne zveze prevzele ime izvornega pomena in se obravnavajo enostavno kot ''idiomi''.

Idiom je [[fraza]], katere pomena se ne moremoda razločiti iz dobesedne definicije, ampak se navezuje na preneseni pomen, ki se ga lahko razberemorazbere samo skozi uporaborabo. V [[jezikoslovje|jezikoslovju]] so idiomi pogosto poznani kot fraze, ki nasprotujejo konceptu kompozicije, vendar je ta definicija zadnje čase postavljena pod vprašaj. Morda primernejša je definicija [[John Saed|Johna Saeda]]: besede, ki [[kolokacija|kolokacijsko]] spadajo skupaj, po njegovem namreč sčasoma dobijo fiksni pomen. Ta kolokacija (besede, ki so pogosto uporabljene v skupini) kmalu spremeni definicijo vsake izmed besed, ki soobstajajo v tej skupini. Kolokativne besede torej razvijejo specializiran pomen, ki je različen od tistega, ki smo ga poznali prej, in tako nastane idiom, na primer »Res me je vrglo po tleh, ko me je na najinem prvem zmenku vprašal, če bi lahko plačala večerjo.«

V [[angleščina|angleškem]] idiomu ''to kick the bucket'' (pomen: umreti) poslušalec, ki bi poznal samo izraza to kick (brcniti) in bucket (vedro) ne bi mogel sklepati o dejanskem pomenu tega idioma. Čeprav se ta fraza lahko nanaša dobesedno na brcanje vedra z nogo, je rojeni govorci najpogosteje ne uporabljajo v tem pomenu. Fraze ne moremo dobesedno prevesti v druge [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]] - idiom, ki se temu izrazu najbolj približa v slovenščini, je ''iti rakom žvižgat'' ali pa ''biti pod rušo''.

Drugi tip idioma je uporaba besede, ki ima več pomenov in katere dejanski pomen se lahko določimodoloči samo glede na [[sobesedilo]]. Idiomi zato radi zmedejo tiste govorce, ki jih niso navajeni uporabljati. Študentje tujega jezika, na primer, se morajo idiome v tem jeziku naučiti na enak način, kot se učijo druge tuje besede. Veliko besed v živih jezikih ima idiomatske korenine, vendar smosoo jih govorci z uporabo tako uspešno prilagodili jeziku, da se je njihov idiomatski pomen popolnoma izgubil.

Običajno je idiom [[metafora]], ki od govorca zahteva določeno predznanje, izkušnje ali informacije o kulturi, kjer se idiom uporablja, da je govorec sposoben razumeti njegov pomen. Če bi se idiom razgradilirazgradil na osnovne komponente (posamezne besede), se iz posameznega pomena besed ne bi moglimoglo razbrati pomena celotnega idioma. Posamezne besede v idiomu so namreč izgubile svoj izvirni pomen.

Običajno imajo idiomi določeno in nespremenljivo strukturo in njihov pomen je težko ugotoviti samo iz pomena posameznih besed, torej se jih je potrebno naučiti na pamet. Čeprav so posamezni idiomi običajno omejeni le na kulturo, iz katere izvirajo, ne pomeni, da niso prevedljivi. Če v našem jeziku podoben idiom ne obstaja, se lahko pomen še vedno parafraziramoparafrazira. Nekateri idiomi so skupni različnim kulturam in so zato lažje prevedljivi, njihov pomen pa lahko tudi lažje ugotovimougotovi, ne da bi se idiom nujno poznalipoznal že od prej.

Med idiome se lahko uvrstimouvrsti tudi večbesedne zveze kot so [[pregovor]]i (Kdor prej pride, prej melje), [[rek]]i, simile (Režati se kot pečen maček) in družbene formule (Kako si?).

Idiomi imajo različno zgradbo. Dvobesedne idiome Lahko jihlahko sestavlja zveza [[pridevnik]]a in [[samostalnik]] (jara kača [dolga in neresnična zgodba], črna ovca [kdor je edini drugačen, slab]), dveh samostalnikov (jabolka in hruške [dve čisto različni stvari]), [[glagol]]a in [[samostalnik]]a (kuhati/pasti mulo; pasti dolgčas). Idiomi so lahko [[predlog|predložne]] zveze ([imeti besedo] na koncu jezika; imeti vrh glave] ali pregovori (idiomi v stavku).