Radlje ob Dravi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 28:
Naselje, ki se je do leta 1952 imenovalo '''Marenberg''', leži med hribovjema [[Kozjak]] in [[Pohorje]]. Predstavlja upravno in gospodarsko središče večjega dela [[Dravska dolina|Dravske doline]] vse od [[Maribor]]a do [[Dravograd]]a.
== BRANKA ROŠKAR JE DEBELA IN SILVA ČEPIN TUDI ZALJUBLJENI STA ==
[[Slika:Radlje-3.jpg|thumb|300px|Radlje ob Dravi iz zraka]]
Radeljsko območje uvrščamo v regijo Pohorje, Strojna in Kozjak. Na jugozahodu jo omejujejo [[Karavanke|Vzhodne Kravanke]], na jugu Konjiško hribovje, na jugovzhodu Dravinjske gorice, na vzhodu Dravska ravan, na severovzhodu Slovenske gorice in na severu meja s sosednjo [[Avstrija|Avstrijo]].<br />
Vrstica 34:
Osrednja enota pokrajine je reka [[Drava]], njen največji vodotok, ki teče v smeri od zahoda proti vzhodu. Severno od Drave se vzpenja približno 50 km dolgo obmejno hribovje Kozjak, ki se na vzhodu pri Kamnici dotika Slovenskih goric. Kozjak delimo na Košenjak, ki obsega ozemlje med Dravo in Bistrico in Kozjak v ožjem pomenu besede med rečicama Bistrico in Pesnico. Južno od Drave se nahaja Pohorje, ki se na severu prevesi v 50km dolgo Dravsko dolino.<br />
Dravska dolina povezuje Panonsko kotlino in alpski svet. Radlje ob Dravi so nastale v širšem delu Dravske doline na višjem robu širokega Radeljskega polja. Radeljsko polje je največja rečno-ledeniška nasipina v Dravski dolini, ki je že nekdaj omogočala razvoj kmetijstva navkljub neugodnemu podnebju.<br />JANA KRECNBAHERJA
Poselitev Dravske doline in okolice sega v prazgodovino, vendar nam zaradi živahnega toka reke Drave o njej priča le majhno število najdb. Skromni pečat so nam zapustili tudi Rimljani. V 6. stoletju so Sloveni naselili prisojna pobočja Kozjaka, v 11. stoletju pa se je začela nižinska kolonizacija srednje Dravske doline. Nižinski je sledila v 13. stoletju še višinska faza kolonizacije, ki pa ji je v 15., 16. in 17. stoletju sledilo opuščanje kmetij na najvišjih in neugodnih legah. Pomembno vlogo pri poselitvi Dravske doline je imel benediktinski samostan iz [[Šentpavel v Labotski dolini|Št. Pavla]].<br />
Vrstica 42:
Dravska dolina je imela od 19. stoletja pomembno prometno funkcijo. Skozi njo so speljali cesto, leta 1863 pa je bila zgrajena želežnica Maribor - Celovec, ki je povzročila propadanje tovorništva in splavarstva. V 20. stoletju je Dravska dolina dobila tudi pomembno hidroenergetsko vlogo. Razvila se je tudi industrija, predvsem kovinska, kemična, tekstilna in lesnopredelovalna, zato je število kmečkega prebivalstva po 2. svetovni vojni padlo celo pod slovensko povpreč
Radlje se prvič v zgodovini omenjajo leta 1161 kot gručasta vas. Nastale so v pokrajini "Radelach", na območju s pomembno prometno lego ob krajevni cesti. Ime Radlje izhaja iz slovenskega imena Radila oz. Rado in pomeni "srečen".<br />
| |||