Ada E. Yonath: Razlika med redakcijama

m
→‎Življenjepis: +beseda, ki je manjkala
m (→‎Viri: dp)
m (→‎Življenjepis: +beseda, ki je manjkala)
Rodila se je v Jeruzalemu kot edinka v družini [[rabin]]a [[Poljaki|poljskega]] porekla, ki je z ženo zaradi svojega [[sionizem|sionističnega]] prepričanja emigriral v takratni britanski mandat v [[Palestina|Palestini]], kjer je nato vodil trgovinico. Družina je bila siromašna in oče ji je umrl, ko je imela 11 let, zato je morala že kot otrok pomagati gospodinjiti. Kljub temu je zaradi nadarjenosti dobila štipendijo za dobro srednjo šolo in po služenju vojaškega roka vpisala študij kemije na [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu|Hebrejski univerzi v Jeruzalemu]]. Tam je diplomirala iz [[biofizika|biofizike]] in nato doktorirala iz [[rentgenska kristalografija|rentgenske kristalografije]] na Weizmannovem inštitutu.
 
Po tistem se je usposabljala v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer se je usmerila v preučevanje zgradbe zelo velikih molekul. Po vrnitvi je leta 1970 na Weizmannovem inštitutu ustanovila prvi laboratorij za kristalografijo v Izraelu. Konec 1979 je odšla na raziskovalni obisk k [[Heinz-Günter Wittmann|H.-G. Wittmannu]] na [[Inštitut Maxa Plancka]] za molekularno genetiko v [[Berlin]], kjer je dobila idejo za svoj osrednji raziskovalni subjekt. Kljub za takratne razmere skoraj nemogočemu izzivu se je lotila zgradbe ribosoma in nato več desetletij postopoma izboljševala tehniko kristalizacije in rentgenskega slikanja te kompleksne molekule iz dveh podenot. Vzporedno je med letoma 1979 in 1984 vodila raziskovalno skupino na Inštitutu Maxa Plancka.
 
V 1990. letih se je izzivu pridružilo več tujih laboratorijev, zato se je razvila prava tekma za odkritje, ki je dosegla vrhunec v drugi polovici leta 2000, ko je skupina Ramakrišnana z [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]] objavila strukturo velike podenote, skupini Ade Yonath in Steitza z [[Univerza Yale|Univerze Yale]] pa neodvisno druga od druge strukturo majhne podenote. Za odkritje, ki je izjemnega pomena za razumevanje delovanja ribosoma in [[Gensko prevajanje|prevajanja]] genetskih informacij nasploh, je poleg Nobelove nagrade prejela številne druge, med njimi [[Nagrada Louise Gross Horwitz|nagrado Louise Gross Horwitz]] (2005) in [[Wolfova nagrada za kemijo|Wolfovo nagrado za kemijo]] (2007).