Fedra (Racine): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migrating interwiki links, now provided by Wikidata on d:q969098
--copyvio, delni prenos iz gesla Klasicistična književnost
Vrstica 3:
'''Fedra''' ([[francoščina|fran.]] ''Phèdre'') je najbolj znana [[tragedija]] [[francozi|francoskega]] [[klasicistična književnost|klasicističnega književnika]] [[Jean Racine|Racina]].
 
V središče dogajanja je lik [[kraljica|kraljice]] Fedre, zaljubljene v pastorka Hipolita, poudarjen je njen notranji boj med strastjo in razumom.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref> Klasicistične tragedije so morale vsebinsko izhajati iz mitoloških ali zgodovinskih tem po načelih verjetnosti, psihološke resničnosti in socialne primernosti. [[Jean Racine|Racine]] zato snov črpa iz [[Evripid]]ove [[tragedija|tragedije]] ''Hipolitos'', Fedra je v grški mitologiji Tezejeva žena, ki se je zaljubila v pastorka Hipolita. Klasicistična tragedija je v slogu in verzu morala biti razumsko uravnovešena, jasna in čista, zato se v tragediji poudarja natančno opisovanje čustvenih stanj in miselnih procesov.
Pisatelj je snov za svojo najbolj znano tragedijo prevzel po [[Evripid]]ovi tragediji ''Hipolitos'', vendar jo je oblikoval z drugačnimi, tipično klasicističnimi poudarki. V središče dogajanja je postavil lik [[kraljica|kraljice]] Fedre, zaljubljene v pastorka Hipolita in poudaril njen notranji boj med strastjo in razumom. Prevladala je strast, kar po mnenju mnogih razlagalcev kaže na Racinov pesimistični življenjski nazor; človekova razumska narava se zaman upira rušilnim, slepim nagonom njegove notranjosti. To dogajanje avtor v Fedri prikazuje z natančno analizo posameznih čustvenih stanj in procesov, v umirjenem, čeprav patetišnem jeziku in v strogih okvirih, ki jih je predpisovala klasicistična dramska tehnika.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref>
 
Tako kot ostale klasicistične tragedije se tudi Racinova Fedra strogo in natančno drži pravila treh enotnosti:
*enotnost dogajanja – kraljica Fedra je zaljubljena v pastorka Hipolita, poudarjen je njen notranji boj med strastjo in razumom, na koncu prevlada strast
*enotnost časa – vse se odvije v enem dnevu (24-ih urah)
*enotnost prostora – eno prizorišče v Treznu na Peleponezu
 
Igra je bila prvič uprizorjena leta [[1677]] v [[Pariz|pariškem]] [[gledališče|gledališču]] ''Hôtel de Bourgogne.''
Vrstica 12 ⟶ 17:
== Viri ==
{{opombe}}
 
 
{{lit-stub}}