|
[[Slika:Kroisos stake Louvre G197.jpg|thumb|right|250px|Krez na grmadi, [[Atika|atiška]] rdeča [[amfora]], [[500 pr. n. št.|500]]–[[490 pr. n. št.]], [[Louvre]] (G 197)]]
'''Krez''' [kréz] ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|Kροίσος}}: Kroísos), tudi Krojz, [[Lidija|lidijski]] [[kralj]], vladal [[560 pr. n. št.]] do okoli [[547 pr. n. št.]]
Krez je pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Bil je sin [[Aliat II.|Aliata II.]] in je nadaljeval očetovo osvajanje [[Jonija|jonskih]] [[mesto|mest]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Do [[Grki|Grkov]] je bil prijaznejši od očeta in je celo odobril zatočišče [[Atene|atenskemu]] [[državnik]]u [[Solon]]u.
Po izročilu je [[Adrast]], sin [[Frigija|frigijskega]] [[kralja]] [[Gordij]]a pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil [[samomor]].
Krez se je leta [[547 pr. n. št.]] med pripravami na napad [[Perzija|perzijske]] vojske [[Kir II.|Kira II. Starejšega Velikega]] povezal z [[Egipt|egipčanskim]] faraonom [[Amazis II.|Amazisom II.]] in [[Babilonci|babilonskim]] kraljem [[Nabonid]]om.
Preden je začel napad, je odšel v preročišče svečenice Pitije v [[Delfi]], da bi izvedel za usodo svojih namenov. Svečenica mu je dejala: »Uničil boš močan imperij.«
Krez se je sedaj počutil varnega in začel z napadom na Perzijski imperij. Prestregli so ga blizu [[reka|reke]] [[Halis]] v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]], bitka pa je bila neodločena. Kakor je bilo tedaj v navadi, se vojske med zimo niso bojevale. Vendar se Kir ni prenehal bojevati in je napadel Kreza v [[Sard]]u in ga zajel. Postalo je jasno, da bo uničen imperij prav Krezov.
Po [[Herodot]]u se je Krez vrgel v gorečo grmado. Po drugih virih je preživel in Kir mu je dovolil živeti na svojem dvoru kot svetovalec.
== Viri ==
| 