Irgun: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Zupi (pogovor | prispevki)
Vrstica 51:
==Obdobje po vojni==
 
Spomladi 1945 je bila druga svetovna vojna blizu konca in judovski voditelji so upali, da bodo Britanci odpravili omejitve priseljevanja v Palestino, kar pa se ni zgodilo. Judovska agencija je zato prenehala sezonolov lovana pripadnike Irguna in napovedala ustanovitev enotnega judovskega odporniškega gibanja, v katerem bi sodelovale vse tri organizacije - Hagana, Irgun in Lehi. Združeno odporniško gibanje je bilo ustanovljeno oktobra 1945 in je novembra izvedlo prvo skupno akcijo, in sicer miniranje železniških tirov na več mestih v Palestini. Odporniško gibanje je napadlo tudi glavne mostove in več letališč, ter napadalo vojaške postojanke z namenom zbiranja britanskega orožja.
 
vV povračilo so Britanci sprožili več operacij. Najbolj znana med njimi je bila ''Operacija Agatha'', v kateri je bilo aretiranih na tisoče Judov in tudi pripadnikov Judovske agencije. Britanci so zasegli tudi veliko količino dokumentov, v katerih so bile tudi zaupne informacije in jih odnesli na sedež britanske uprave v hotel King David v Jeruzalemu.
 
Zajeti dokumenti so vsebovali veliko količino obremenilnih informacij, ki bi lahko razkrile notranjo organizacijo odporniškega gibanja in tudi vpletenost judovskih voditeljev. Irgun je 22. junija 1946 v restavracijo v kavarno v pritličju hotela skrivaj podstavil eksploziv, eksplozija pa je povzročila uničenje južnega krila hotela. Ker Britanci kljub telefonskemu opozorilu niso evakuirali hotela, je bilo ubitih 91 ljudi. Akcija je močno omajala moralo Britancev in uničila številne pisarne, zaradi česar je bilo vodenje Palestine dodatno oteženo. Napad še danes velja za enega najsmrtonosnejših terorističnih napadov v zgodovini.
[[Slika:KD_1946.JPG|thumb|right|150px|Hotel King David po eksploziji]]
 
Zaradi verjetnosti dodatnih represivnih ukrepov Britancev je Judovska agencija razpustila združeno odporniško gibanje, zato se je Irgun znova moral boriti sam, oziroma v povezavi z Lehijem. Napadi so se nadaljevali, Irgun pa je prvič aktiviral tudi svoje celice v Evropi.
 
31.oktobra 1946 so pripadniki IrgunaLehija razstrelili pročelje britanskega veleposlaništva v Rimu. V naslednjih akcijah so pripadniki Irguna nastavili eksploziv pred hotel Sacher na Dunaju, kjer je bil sedež britanskega poveljstva, miniran pa je bil tudi vlak z britanskimi vojaki. Sočasno z vojaškimi operacijami je Irgun vodil tudi lobiranje v [[ZDA]], s katerim je želel pridobiti naklonjenost političnega vodstva, pa tudi ameriških Judov. Begin je z bojem proti Britancem in angažiranjem mnenja svetovne javnosti dogajanje v Palestini s hkratnim opominjanjem na holokavst izpostavil do te mere, da je podpora ustanovitvi judovske države začela naraščati.
 
Decembra 1946 je Irgun ugrabil več britanskih vojakov, ki so bili nato prebičani kot povračilo za bičanje štirih pripadnikov Irguna, ki so bili zajeti nekaj dni prej. Julija naslednje leto je Irgun zajel dva britanska vojaška obveščevalca, Clifforda Martina in Mervyna Paicea, ki sta bila nato obešena kot povračilo za usmrtitev treh pripadnikov Irguna. Oba dogodka sta sprožila proteste v Veliki Britaniji, zahteve britanske javnosti po umiku iz Palestine pa so se okrepile.
 
==Delitev Palestine in državljanska vojna==