Koroška statistična regija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
IP 213 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Koroška regije.png|sličica|300x300_pik|Koroška statistična regija]]
[[Slika:Koroška migracije.png|sličica|Notranje selitve - odselitve in priselitve v koroško statistično regijo, 2014]]
'''Koroška statistična regija''' je ena od dvanajstih [[Statistične regije Slovenije|statističnih regij Slovenije]], katere meje niso v skladu z nekdanjo deželo [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Najpomembnejše mesto in gospodarsko središče Koroške regije je [[Slovenj Gradec]], ki je sicer stoletja bilobil del Štajerske.
 
== Koroška statistična regija v besedi ==
Vrstica 15:
Geodetski zavod Slovenije
Kartografija (Ljubljana)
Monde Neuf|publisher = Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana|year = 2012|isbn = 978-961-01-2214-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 262269952}}</ref>, regijske institucije pa so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd <ref>{{navedi splet |url = http://www.rra-koroska.si/index.php?site=vsebine_all&kat=1831&parent=1830&lang=1|title = RRA Koroška|accessdate = 27. november 2012}}</ref>. Poleg teh treh tudi gospodarskih središč regije, je večje gospodarstvo še v občini [[Črna na Koroškem]]. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi [[Prevalje|Prevaljami]]. Po podatkih Statističnega urada je gospodarsko pomembno tudi [[kmetijstvo]].
 
V koroški statistični regiji je v 2014 živelo 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po drugem najnižjem selitvenem prirastu v Sloveniji: na 1.000 prebivalcev so se odselile 4 osebe več kot priselile. Od otrok, ki so se rodili v 2014, se jih je 70 % rodilo neporočenim materam, povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila tukaj najnižja v Sloveniji (27,9 leta). Število študentov na 1.000 prebivalcev (42) je bilo višje od slovenskega povprečja (39). Največ jih je študiralo v [[Podravska statistična regija|podravski]] (40 %) in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski]] statistični regiji (35 %). Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (13,0 %) je bila skoraj enaka slovenskemu povprečju (13,1 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji registrirane brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 10,4-odstotna, med ženskami 16,3-odstotna; še nekoliko večja je bila ta razlika v [[Pomurska statistična regija|pomurski]] statistični regiji.