Irgun: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
==Nastanek organizacije in začetki==
 
Judje, ki so se po objavi [[Balfourjeva deklaracija|Balfourjeve deklaracije]] pričeli intenzivneje naseljevati na ozemlju [[Palestina|Palestine]], so bili že od začetka tarča arabskih napadov in so zato leta 1920 po nemirih ustanovili organizacijo Hagana, ki je nato uspešno preprečila nasilje Arabcev leto kasneje. Hagana je bila strogo obrambna organizacija, ki jo je vodila judovska delavska stranka Histadrut.
 
Leta 1929 so Arabci začeli z množičnimi napadi na Jude, in sicer najprej v [[Jeruzalem]]u, nato pa tudi v [[Hebron]]u in nekaterih drugih mestih. Hagano so ti napadi popolnoma presenetili in v tednu nemirov je bilo ubitih kar 133 Judov. To je med nekaterimi pripadniki Hagane sprožilo veliko ogorčenje in zahtevali so, da Hagana postane bolj militantna ter da prične s povračilnimi akcijami proti Arabcem, ki so pasivnost Hagane smatrali kot šibkost. To ni bilo po volji judovskih voditeljev, ki so akcije Hagane precej omejevali na defenzivne akcije.
 
Odstavitev Haganinega poveljnika za jeruzalemsko okrožje Avrahama Tehomija je povzročila, da se mu je pridružilo mnogo poveljnikov drugih okrožij. Skupaj so tako ustanovili novo vojaško organizacijo, ki se je sprva imenovala ''Hagana Bet'', kasneje se je preimonovala v Irgun. Ta je temeljila na idejah sionističnega revizionizma, ki ga je utemeljil Zeev Jabotinski. Jabotinski je zagovarjal idejo ustanovitve judovske države v Palestini, pri čemer bi bila potrebna močna judovska vojaška organizacija, ki bi odvračala arabske napade in zagotovila obstoj judovske države.
[[Slika:Zeev_Jabotinsky.jpg|thumb|right|100px|Zeev Jabotinski, vodilni ideolog Irguna]]
 
Organizacija je sprva imela veliko težav, saj ni imela sredstev za svoje delovanje. Delavska stranka Histadrut je poleg tega pripadnike Irguna odpuščala, ali pa jih ni hotela zaposliti, saj je imela pod nazdoromnadzorom tudi zavod za zaposlovanje. Irgun je sprva deloval le v Jeruzalemu in pridobil mnogo izobraženih Judov, ki so sodelovali pri razvoju gibanja in v naslednjih dveh letih so nastale tudi podružnice v večjih judovskih mestih, kot so [[Tel Aviv]], [[Haifa]] in [[Safed]], močno podporo pa je Irgun imel tudi iz vrst organizacije Betar.
 
Z naraščajočo protijudovsko politiko v Evropi v sredini [[1930.|30. let 20. stoletja]] je število Judov v Palestini začelo strmo naraščati, kar je leta 1936 privedlo do vsesplošne arabske vstaje, ki je s presledki trajala kar tri leta.
Ker Irgun za širše posredovanje ni imel sredstev, se je Tehomi odločil, da delitev na dve vojaški organizaciji dolgoročno ne bo zagotavljala varnosti, zato se je leta 1937 približno polovicas polovico pripadnikov Irguna in večina vrhovnih poveljnikov vrnilavrnil k Hagani. Irgun je bil tako sestavljen večinoma le še iz pripadnikov organizacije Betar, kar ga je precej oslabilo, vendar politično ter ideološko poenotilo. Dodatne probleme je predstavljal tudi ukaz Jabotinskega, da naj se tudi Irgun vzdrži napadov na Arabce, čeprav so slednji dostikrat izvajali teroristične napade na Jude.
 
==Obdobje pred 2. svetovno vojno==
Vrstica 23:
Irgun je že leta 1934 začel z organizacijo priseljevanja Judov v Palestino. Zanje je bil organiziran ladijski prevoz, nato pa so bili diskretno razseljeni po različnih judovskih naselbinah. Poleg tega so bile v Evropi ustanovljene podružnice Irguna, katerih namen je bilo vojaško urjenje Judov in priprava na njihovo selitev v Palestino. Pri tem je bil najbolj dejaven pripadnik Irguna Avraham Stern. Judovska agencija in ostale judovske organizacije tedaj pri tem še niso sodelovale, saj so verjele, da bodo Britanci v prihodnosti dovolili legalno priseljevanje Judov.
 
Poleg tihotapljenja Judov v Palestino je Irgun pričel tudi z napadi na Arabce z bombami in strelnim orožjem. 14. novembra 1937 je Irgun izvedel niz povračilnih akcij proti Arabcem, s čimer je končal politiko pasivnega delovanja proti arabskim napadom. napadi so povzročili obsodbo s strani Judovske agencije. Kar nekaj pripadnikov Irguna so med akcijami zajeli Britanci, Arabci pa so po teh akcijah postali previdnejši.
 
Leta 1938 je vrhovni poveljnik Irguna postal David Raziel, ki je začel tudi z načrtnim vojaškim urjenjem pripadnikov. Bil je tudi avtor mnogih vojaških priročnikov.
 
17. maja 1939 so Britanci objavili načrt o omejitvi judovskega priseljevanja, kar je med Judi povzročilo veliko ogorčenje. Ravno tako z njim niso bili zadovoljni Arabci, katerim se je načrt zdel premalo radikalen. Zaradi ponovnega arabskega nasilja je Jabotinski pristal na akcije proti Arabcem, zato je s povračilnimi akcijami in organizacijo ilegalnega priseljevanja pričela tudi Hagana.
Vrstica 38:
Britanci so maja 1941 prosili Irgun za operacijo v kateri bi minirali naftno rafinerijo v [[Bagdad]]u, ki je bila ključna za oskrbo nemške [[Luftwaffe]] z gorivom. Po prihodu v Irak je bil ob nemškem zračnem napadu David Raziel ubit, zato je razvoj Irguna zastal za dobro leto.
 
V letih 1942 in 1943 je postalo jasno, da se vojna sreča obrača na stran zaveznikov. Obenem so Palestino dosegle tudi novice o [[holokavst]]u, kar pa ni spremenilo britanskega stališča do priseljevanja Judov. V nekaterih primerih so BirtanciBritanci prispele judeJude vrnili v Evropo, čeprav jih je tam čakala praktično gotova smrt. Zato so se znotraj irgunaIrguna pojavljale vedno glasnejše zahteve po končanju premirja z Britanci.
 
Leta 1943 je vodenje Irguna prevzel [[Menahem Begin]]. Begin je vzpostavil nov generalštab, napovedal takojšen konec premirja z Britanci in napovedal ločitev organizacije od revizionistične ideologije. 1. februarja 1944 je Irgun napovedal odpor proti Britancem.
Prvi cilji Irgunovih napadov so bili britanski uradi za priseljevanje in policijske postaje, napadi na vojaške cilje pa so bili odloženi do konca vojne. Da bi se izognili nepotrebnim žrtvam, je Irgun pred napadi opozoril britansko osebje in lokalno prebivalstvo, danaj se ne zadržuje v bližini britanskih uradov.
 
Napadi so povzročili obsodbo s strani Judovske agencije, ki si ni želela poglabljati konflikta z Britanci. Zahtevala je, da se Irgun podredi njenim zahtevam in napovedala začetek akcij proti Irgunu,v kolikor slednji ne preneha z aktivnostmi.
 
Novembra 1944 sta dva pripadnika Lehija v Kairu umorila lorda Moyna, zaradi česar je haganaHagana s pomočjo Britancev pričela t.i. ''sezono lova'' na pripadnike Irguna. Begin je zato pripadnike Irguna pozval k umiritvi razmer, da ne bi izzval državljanske vojne med Judi. Mnogi pripadniki Irguna so bili aretirani, akcijaravno tako pa so bili aretirani mnogi pristaši sionističnega revizionizma, ki je šel Judovski agenciji močno v nos. Akcija je šla tako daleč, da so celo Britanci Judovsko agencijo obtožili načrtnega odstranjevanja politične opozicije.
 
Po množičnih aretacijah se je organizacija opomogla in Irgun je spomladi 1945 ponovno pričel z napadi na britanske cilje.
Vrstica 55:
v povračilo so Britanci sprožili več operacij. Najbolj znana med njimi je bila Operacija Agatha, v kateri je bilo aretiranih na tisoče Judov in tudi pripadnikov Judovske agencije. Britanci so zasegli tudi veliko količino dokumentov, v katerih so bile tudi zaupne informacije in jih odnesli na sedež britanske uprave v hotel King David v Jeruzalemu.
 
Irgun je 22. junija 1946 v restavracijo v pritličju hotela skrivaj podstavil eksploziv, eksplozija pa je povzročila uničenje južnega krila hotela. Ker BirtanciBritanci kljub telefonskemu opozorilu niso evakuirali hotela, je bilo ubitih 91 ljudi. Akcija je močno omajala moralo Britancev in uničila številne pisarne, zaradi česar je bilo vodenje Palestine dodatno oteženo.
[[Slika:KD_1946.JPG|thumb|right|150px|Hotel King David po eksploziji]]
 
Zaradi verjetnosti dodatnih represivnih ukrepov Britancev je Judovska agencija razpustila združeno odporniško gibanje, zato se je Irgun znova moral boriti sam, oziroma v povezavi z Lehijem. Napadi so se nadaljevali, Irgun pa je prvič aktiviral tudi svoje celice v Evropi.
31.oktobra 1946 so pripadniki Irguna razstrelili pročelje britanskega veleposlaništva v Rimu. V naslednjih akcijah so nastavili eksploziv pred hotel Sacher na Dunaju, kjer je bil sedež britanskega poveljstva, miniran pa je bil tudi vlak z britanskimi vojaki. Sočasno z vojaškimi operacijami je Irgun vodil tudi lobiranje v [[ZDA]], s katerim je želel pridobiti naklonjenost političnega vodstva, pa tudi ameriških Judov. Begin je z bojem proti Britancem in angažiranjem mnenja svetovne javnosti dogajanje v Palestini s hkratnim opominjanjem na holokavst izpostavil do te mere, da je podpora ustanovitvi judovske države začela naraščati.
 
==Delitev Palestine in državljanska vojna==
Vrstica 65:
Po objavi [[Resolucija_varnostnega_sveta_Združenih_narodov_št._47/181|resolucije ZN o delitvi Palestine]] na judovsko in arabsko državo je prišlo do arabske vstaje in s tem do polletne državljanske vojne v Palestini. Arabci so izvajali množične bombne napade na judovske zgradbe in tržnice, poleg tega pa so vzpostavili nadzor nad vsemi glavnimi cestami med naselji. Ceste v Jeruzalem so bile popolnoma blokirane in prebivalstvo je pričelo stradati. Hagana je poskusila preboj v Jeruzalem, vendar je pri tem utrpela velike izgube.
 
Zaradi tega sta Irgun in Lehi 6. aprila 1948 pričela z opracijooperacijo, katere cilj je bil sprostitev cest do Jeruzalema. Pred napadom so obveščevalci potrdili velike količine orožja v vasi Deir Yassin in prisotnost Arabcev iz sosednjih držav, zato je bila vas prva tarča napada.
Kljub močnemu arabskemu odporu je pripadnikom Irguna in Lehija uspelo zavzeti Deir Yassin in ga v bojih močno uničili, branilce, ki se niso želeli vdati, pa so pobili. Glas o zavzetju Deir Yassina je v nadaljevanju državljanske vojne povzročilo, da so se mnogi arabski branilci umaknili brez boja, kar je olajšalo judovsko napredovanje in povzročilo množično izseljevanje Arabcev.
 
Ena večjih bitk Irguna je bila bitka za [[Jafo]], ki se je pričela 24. aprila 1948. V tej bitki so se pripadniki Irguna spopadli tudi z britanskimi silami, ki jim kljub oklepnikom in težkemu orožju ni uspelo pregnati pripadnikov Irguna.
Vrstica 72:
14. maja 1948 so Jeruzalem zapustile zadnje britanske sile in pripadniki Irguna so pričeli z zasedbo predelov, ki so jih zapustili Britanci. Pet dni kasneje so Jeruzalem napadle arabske sile iz Jordanije in pričela se je bitka za Jeruzalem.
 
Junija 1948 je izraelsko vodstvo pozvalo Irgun k razpustitvi in k vključitvi v Izraelske obrambne sile. Medtem pa je bila na poti ladja Altalena, ki jo je še pred razglasitvijo neodvisnosti Izraela kupil Irgun in je prevažala orožje in vojake. Ladja je zaradi zamud v Izrael prispela 20. junija, posledično pa je prišlo do konflikta med Irgunom in Izraelskimi obrambnimi silami, ki je Irgun obtožil samovoljnega tihotapljenja orožja. Ker Irgun ni želel predati ladje in orožja, s katerim je želel oskrbeti judovske branilce Jeruzalema (ti so bili večinoma iz vrst Irguna), je prišlo do spopada, v katerem je padlo 16 pripadnikov Irguna in trije pripadniki Izraelskih obrambnih sil. Begin je kljub temu uspel umiriti situacijo, ki bi lahko ponovno pripeljala do konflikta znotraj judovske skupnosti.
 
20. septembra je bil Irgun pod prisilo izraelske vlade končno razpuščen in vključen v Izraelske obrambne sile:.
 
==Organizacija==
 
Irgun je uporabljal dokaj zapleten način novačenja novih članov. Sprejemal je le tiste, ki so bili znani obstoječim pripadnikom organizacije. Novinci so bili izpostavljeni strogemu zasliševanju z namenom izločitve kandidatov, ki niso bili pripravljeni slediti ciljem organizacije. Temu je sledilo večmesečno teoretično usposabljanje, kjer so se kandidati naučili ideologije, temu pa je sledilo vojaško urjenje, ki se je izvajalo na skrivaj. Velik poudarek je bil na taktiki delovanja manjših enot, organizirali pa so tudi tečaje za obveščevalce.
Poleg lastnega programa urjenja je Irgun novačil tudi Jude s predhodnimi vojaškimi izkušnjami. Mnogi so bili predhodno pripadniki Hagane ali britanskih sil oz. partizanskih gibanj v okupirani Evropi. Nekateri pripadniki so z namenom pridobitve izkušenj vstopili tudi v vrste Palestinske policije. Ti pripadniki so organizaciji zelo pomagali s svojimi izkušnjami.
Pripadniki Irguna so bili razporejeni v majhne celice in so poznali le pripadnike v svoji celici, ne pa tudi v drugih. Namen tega je bilo zavarovanje celotne organizacije v primeru zajetja katerega od pripadnikov. Praktično vsi pripadniki so bili prostovoljci, ki so sicer opravljali običajno delo, le manjši del pripadnikov je bil stalno vpet v dejavnost organizacije.
 
Irgun je po začetku 2. svetovne vojne vzpostavil tudi podružnice v Evropi in organiziral skupine za boj proti nacistom ter mreže za transport judovskih beguncev v Palestino. Organizacija je postavila tudi skrivne tovarne orožja in delov orožij, čeprav je glavnino orožja dobila s krajo britanskim silam.
 
==Viri==