Nespečnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 25:
 
<!-- Epidemiologija in zgodovina-->
NespčnostNespečnost je najpogostejša motnja spanja<ref>Dolenc Grošelj L., Mlinarič A. Nespečnost. Farmakon št. 27, december 2007. </ref> in v enem letu prizadene po ocenah 10 do 30 % odraslega prebivalstva.<ref name=Th2007/><ref name=WHO2009/><ref name=Tas2015>{{cite book|last1=Tasman|first1=Allan|last2=Kay|first2=Jerald|last3=Lieberman|first3=Jeffrey A.|last4=First|first4=Michael B.|last5=Riba|first5=Michelle|title=Psychiatry, 2 Volume Set|date=2015|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9781118753361|page=4253|edition=4|url=https://books.google.ca/books?id=l2KRBgAAQBAJ&pg=PT4253|language=en}}</ref> Pri okoli 6 % prebivalstva se nespečnost pojavlja neodvisno od drugih težav in traja več kot en mesec.<ref name=Th2007/> Starostniki pogosteje trpijo za nespečnostjo v primerjavi z mladimi ljudmi,<ref name=Wil2008/> ženske pa so prizadete pogosteje kot moški.<ref name=WHO2009/> Nespečnost kot zdravstvena težava je poznana že zelo dolgo, opisali so jo že v antična Grčija|antični Grčiji.<ref>{{cite book|last1=Attarian|first1=Hrayr P.|title=Clinical Handbook of Insomnia|date=2003|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9781592596621|page=Chapter 1|url=https://books.google.ca/books?id=Fx-sBAAAQBAJ&pg=PT20|language=en}}</ref>
 
==Razvrščanje ==
Vrstica 59:
Pri odraslih lahko nespečnost ublaži tudi glasba.<ref>{{cite journal|last1=Jespersen|first1=KV|last2=Koenig|first2=J|last3=Jennum|first3=P|last4=Vuust|first4=P|title=Music for insomnia in adults.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=13 August 2015|volume=8|pages=CD010459|pmid=26270746|doi=10.1002/14651858.CD010459.pub2}}</ref> Blago ali zmerno izboljšanje lahko prinese tudi sodelovanje v skupini za samopomoč.<ref>{{cite journal|last1=van Straten|first1=A|last2=Cuijpers|first2=P|title=Self-help therapy for insomnia: a meta-analysis.|journal=Sleep medicine reviews|date=February 2009|volume=13|issue=1|pages=61–71|pmid=18952469|doi=10.1016/j.smrv.2008.04.006}}</ref>
 
Terapija z nadzorom dražljajev temelji na teoriji pogojevanja določenih dražljajev s spanjem. Preprosta zgodovina [[pogojevanje|pogojevanja]], prikateripri kateri se dražljaj vedno vzporeja le z enim vedenjem, vodi v visoko verjetnost, da bo dražljaj vzbudil tudi en sam odziv. Kompleksna zgodovina pogojevanja, pri kateri se dražljaj vzporeja z vrsto različnih vedenj, pa nasprotno vodi do nizke verjetnosti, da bo dražljaj izzval le en odziv. Osebe z nespečnostjo običajne dražljajidražljaje, ki načeloma ljudem pomenijo nekakšne namige za spanje (npr. postelja, spalnica, čas za spanje), pogosto povežejo s spanjem nepovezanimi dejavnostmi.<ref name=Stukovic/> Tesno je povezana s konceptom spalne higiene. Bolnika se spodbuja, da posteljo uporablja le za spanje in intimnosti, ne pa tudi na primer za gledanje televizije ali za branje; da vstaja ob istem času, tudi ob koncih tedna; da se v posteljo odpravi le, ko čuti zaspanost oziroma obstaja verjetnost, da bo zares zaspal; da zapusti posteljo in se posveti drugje drugim dejavnostim, če spanec ne nastopi v razumnem času (v okoli 20 minutah); da zmanjša lasten napor pri poskušanju uspavanja; se izogiba močnejši svetlobi ponoči ter se izogiba dremanju čez dan.<ref>{{Cite journal | last1 = Lande | first1 = R. G. | last2 = Gragnani | first2 = C. | title = Nonpharmacologic approaches to the management of insomnia | journal = The Journal of the American Osteopathic Association | volume = 110 | issue = 12 | pages = 695–701 | year = 2010 | pmid = 21178150}}</ref>
dejavnostmi.<ref name=Stukovic/> Tesno je povezana s konceptom spalne higiene. Bolnika se spodbuja, da posteljo uporablja le za spanje in intimnosti, ne pa tudi na primer za gledanje televizije ali za branje; da vstaja ob istem času, tudi ob koncih tedna; da se v posteljo odpravi le, ko čuti zaspanost oziroma obstaja verjetnost, da bo zares zaspal; da zapusti posteljo in se posveti drugje drugim dejavnostim, če spanec ne nastopi v razumnem času (v okoli 20 minutah); da zmanjša lasten napor pri poskušanju uspavanja; se izogiba močnejši svetlobi ponoči ter se izogiba dremanju čez dan.<ref>{{Cite journal | last1 = Lande | first1 = R. G. | last2 = Gragnani | first2 = C. | title = Nonpharmacologic approaches to the management of insomnia | journal = The Journal of the American Osteopathic Association | volume = 110 | issue = 12 | pages = 695–701 | year = 2010 | pmid = 21178150}}</ref>
 
Tehnika s paradoksno namero (paradoksno intencijo) je kognitivna tehnika, pri kateri se nespečen bolnik trudi, da ostane buden, namesto da bi poskušal zaspati oziroma počel aktivnosti, ki naj bi ga uspavale. Učinkovitost tehnike naj bi med drugim temeljila na tem, da zmanjša pri bolniku zmanjša tesnobnost zaradi zavzetega in hkrati neuspešnega poskušanja uspavanja.<ref>{{cite journal|last1=Kierlin|first1=L|title=Sleeping without a pill: nonpharmacologic treatments for insomnia.|journal=Journal of Psychiatric Practice|date=November 2008|volume=14|issue=6|pages=403–7|pmid=19057243|doi=10.1097/01.pra.0000341896.73926.6c}}</ref>
 
== Sklici ==