Radu V. Afumatski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Radu V. Afumatski''' (romunsko Radu de la Afumați, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil vlaški knez, ki je z nekaj prekinitva... |
Vladanje |
||
Vrstica 1:
'''Radu V. Afumatski''' ([[Romunščina|romunsko]] Radu de la Afumați, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil [[Vlaška|vlaški]] knez, ki je z nekaj prekinitvami na začetku vladavine vladal od janarja 1522 do aprila 1529, *
Vladanje je začel z zmago nad Mehmed begom, pretendentom za vlaški prestol. Od leta 1522 do 1525 se je vojskoval s [[Osmansko cesarstvo|Turki]], ki so podpirali Vladislava III. in Raduja Bădica, oba kandidata za vlaški prestol. Napis na njegovem nagrobniku našteva kar dvajset bitk, v katerih je sodeloval. 2. januarja 1529 je bil v cerkvi v Cetățuiai v bližini Râmnicu Vâlceae obglavljen. Pokopan je v stolnici v [[Curtea de Argeș|Curteai de Argeș]].
Vrstica 14:
Vlaški knezi so bili tudi trije njegovi polbrati: Radu Bădica (1523–1524), Radu Paisie (1535–1545, s prekinitvami) in Mircea Pastir (1545–1552, 1553–1554, 1558–1559).
==Vladanje==
Radu Afumatski je postal vlaški knez kljub temu, da je osmanski sultan podpiral nikopolskega pašo Mehmed beja, vlaškega odpadnika, ki se je v zameno za oblast spreobrnil v [[islam]].
Radu je januarja 1522 pri Glubavi porazil Mehmed bejevo vojsko in zasedel knežji prestol. Njegova prva listina, ki je bila napisana februarja 1522 v Târgoviştu, vsebuje potrditev lastništva romunske pravoslavne cerkve nad posestvom Drăgoteşti. V njej se naslavlja ''Gospod cele države Ogrsko-vlaške''.
Bike za ohranitev neodvisnosti so se nadaljevale še več mesecev. V tem času je zmagal v bitkah pri Stefeniju na cesti med Bukarešto in Giurgiujem in Clejaniju (obe februarja) ter Ciocăneștiju in Snagovu (marca 1522).
Aprila 1522 je bil prisiljen pobegniti v Transilvanijo, kjer je od kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II. Ogrskega]] za nagrado za borbo proti Turkom dobil posestvi Vurpăr in Vințu de Jos.
Junija se je z vojaško podporo transilvanskega vojvode Ivana Zapolje vrnil čez Karpate in ponovno osvojil vlaški prestol. Vzpostavil je domačo državno upravo in po bitki pri Grumaziju iznal Turke iz države.<ref name=ref1/>
Mehmed bej je poleti 1522 napadel Vlaško s svežo vojsko. Radujeva vojska je kljub zmagam v Gherghiți, Bukarešti in Slatini oslabela, Turki pa so dobili okrepitve in Radu je moral ponovno pobegniti. 15. avgusta 1522 je oblast v Vlaški prevzel Mehmed bej. Svojo avtoriteto je poskušal uveljaviti z režimom absolutnega terorja, ki je trajal do jeseni 1522. Oktobra sta se vojski ponovno udarili pri Rucărju, kjer je Radu zaradi boljše organizacije in taktike ponovno zmagal.<ref name=ref2/> Konflikti so se ponovno začeli spomladi 1524, ko je Vladislav III. iz družine Dănești zahteval vlaški prestol zase.
Avgusta 1526 je Ogrsko kraljestvo v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] doživelo katastrofalen poraz in se sesulo. Osrednji del kraljestva je okupiralo Osmansko cesarstvo. Rumunski kneževini Vlaška in Moldavija sta bili zdaj skoraj v celoti obdani s Turki.
==Sklici==
Vrstica 20 ⟶ 35:
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni
[[Kategorija:Umrli leta 1529]]
[[Kategorija:Vlaški knezi]]
| |||