Sedem smrtnih grehov: Razlika med redakcijama

[[Sedem smrtnih grehov]] tudi '''sedem glavnih grehov''' je v [[krščanstvo|krščanstvu]] stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne [[Greh|grehegreh]]e in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa. Sedem smrtnih grehov so že zgodnji [[Krščanstvo|kristjani]] navajali svojim učencem, v 14. stoletju pa so postali tudi priljubljena tematika [[Evropa|evropskih]] [[Umetnost|umetnikov]]. Sedem smrtnih grehov je ljudsko in zatorej nepravilno poimenovanje; pravilen teološki pojem je sedem naglavnih grehov.

Sedem smrtnih grehov, kot jih je navedel v 6. stoletju [[papež]] [[Gregor Veliki]], kasneje pa tudi [[Dante Alighieri]] v [[Božanska komedija|Božanski komediji]]:

Sedem glavnih grehov stoji nasproti sedmim krščanskim [[Krepost|krepostimkrepost]]im, ki se delijo na tri ''Božje'' kreposti (vera, upanje, ljubezen) in štiri ''glavne'' kreposti (razumnost, pravičnost, srčnost, zmernost).

Leta 1589 je [[Peter Binsfeld]] vsakega od smrtnih grehov povezal z [[Demon|demonomdemon]]om, ki so skušali ljudi vsak z njemu pripisanem grehu. Po [[Klasifikacija demonov|Binsfeldovi klasifikaciji demonov]] so pari naslednji: