Wikipedija

Mikenska doba: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.438 urejanj
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.438 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 33:
[[Slika:Tiryns chariot fresco.jpg|thumb|right|200px|Dve mikenski bojevnici iz Tirinta, 1200 pr. n. št.]]
 
Dešifriranje mikenske LinearLinearne B pisave, sistem prilagojen za uporabo grškega jezika pozne bronaste dobe <ref>{{harvnb|Chadwick|1976|p=617}}.</ref>, je pokazalo kontinuiteto grškega govora iz 2. tisočletja pred našim štetjem v 8. st. pr. n. št., ko se je pojavila nova pisava. Poleg tega je pokazalo, da so bili nosilci mikenske kulture etnično povezani s prebivalstvom, ki je prebivalo na grškem polotoku po koncu tega kulturnega obdobja. <ref>{{harvnb|Latacz|2004|pp=159, 165}}.</ref> Različni izrazi za prebivalce mikenske Grčije je uporabljal [[Homer]] v 8. st. pr. n. št. v svojem epu [[Iliada]], v sklicevanju na trojansko vojno. Slednja naj bi se zgodila v poznem 13. - v začetku 12. st. pr. n. št., ko je koalicija manjših grških držav pod mikenskim kraljem oblegala obzidano mesto Troja. Homer je uporabil etnonime Ahajci, Danaanci in Argivi ko je omenjal oblegovalce. Obstaja izolirano sklicevanje ''a-ka-wi-ja-de'' v LinearLinearne B pisavi v Knososu na Kreti datirano v okoli 1400 pred našim štetjem, ki se najverjetneje nanaša na mikensko (ahajsko) državo na grški celini.
 
Egipčanski zapisi prvič omenjajo ''T (D) -n-j'' ali ''Danaja'' (Tanaju) dežele okoli leta 1437 pred našim štetjem, v času vladavine faraona [[Tutmozis III.|Tutmozisa III.]]. Ta dežela je bila geografsko opredeljena v napisu iz časa vladavine [[Amenhotep III.| Amenhotepa III.]] (okoli 1388-1351 pred našim štetjem), kjer so omenjenena številna danajska mesta, ki zajemajo največji del južne celinski Grčije. <ref name=Kelder4647>{{harvnb|Kelder|2010|pp=46–47}}.</ref> Med njimi so mesta, kot so Mikene, Navplion in Tebe z gotovostjo ugotovljena. Danaja je bila izenačena z etnonimom Danaoi. (grško: Δαναοί), ime za mitološko dinastijo, ki je vladala v regiji Argos, in jih je uporabljal tudi Homer kot etnonim za grške ljudi.
Vrstica 79:
 
==== Končni propad ====
Zdi se da dokončnega uničenja in propada mikenske države ni preprečil noben od ukrepov obrambe. Drugo uničenje je prizadelo Mikene okoli 1190 pr. n. št. ali kmalu za tem. Ta dogodek je zaznamoval konec Miken kot velike sile. Lokacija je bila nato obnovljena, vendar v manjšem obsegu. Palača Pilos je bila uničena okoli 1180 pred našim štetjem. Tam so našli arhive v linearniLinearni B pisavi, ohranjene zaradi ognja, ki je uničil palačo; omenja nepremišljene priprave obrambe, a ne daje nobenih podrobnosti o napadalcih. <ref name=Freeman126>{{harvnb|Freeman|2014|p=126}}.</ref>
 
Posledica te krize je bil na posebnih območjih celinske Grčije dramatičen upad števila prebivalcev, predvsem v Beociji, Argolidi in Meseniji. Mikenski begunci so se preselili na Ciper in v Levant. Druge regije na robu mikenskega sveta, kot so Jonski otoki, severozahodni Peloponez, deli Atike in številni egejski otoki so še vedno uspevale. Akropola v Atenah se zdi, da se je izognila uničenju.
Vrstica 97:
Mikenske palačne države ali centralno organizirane palače-delujoči polisi, so evidentirani v grški literaturi in mitologiji (npr. ''Iliada'', ''katalog ladij'') in potrjeni z odkritji sodobnih arheologov, kot je [[Heinrich Schliemann]]. Vsako mikensko kraljestvo je bilo vodeno iz palače, ki je izvajala nadzor nad večino, če ne vsemi dejavnostmi v svojem kraljestvu. Palačno ozemlje je bilo razdeljeno na več podobmočij, vsako vodeno kot center province. Vsaka provinca je bila nadalje razdeljen na manjša območja, ''da-mo''. Številne palače in utrdbe so bile del širšega kraljestva. Na primer Gla, ki se je nahajala v regiji Beocija, je pripadala bližnjemu Orhomenosu. Poleg tega je palača v Mikenah vladala ozemlju dva do trikrat večjemu od drugih palačnih držav v bronastodobni Grčiji. Mikene so obvladovale tudi sosednje centre, vključno Tirint in Navplion, kjer so prepričljivo vladali člani mikenske vladajoče dinastije. <ref>{{harvnb|Kelder|2010|p=97}}.</ref>
 
Odkrita besedila v linearniLinearni B pisavi so preveč razdrobljena za obnovo političnega prizorišča mikenske Grčije in ne podpirajo obstoja večje mikenske države. <ref name=BeckmanBryceCline6>{{harvnb|Beckman|Bryce|Cline|2012|p=6}}.</ref><ref>{{harvnb|Kelder|2010|pp=8–9}}.</ref> Po drugi strani pa sodobni hetitski in egipčanski zapisi kažejo na prisotnost posamezne države v okviru "Velikega kralja". Druga možnost, ki temelji na arheoloških podatkih, se zdi nekakšna konfederacija med številnimi palačnimi državami. Če je nekakšen enoten politični subjekt obstajal, se je prevladujoč center verjetno nahajal v Tebah ali v Mikenah, slednje pa so bile najbolj verjetno center moči. <ref>{{harvnb|Kelder|2010|pp=86–87}}.</ref>
 
=== Družba in administracija ===
Neolitska agrarna vas (6000 pr. n. št.) je predstavljala temelj bronastodobne politične kulture v Grčiji. Velika večina ohranjenih zapisov linearneLinearne B pisave prikazuje upravna vprašanja in daje vtis, da je bila palačna uprava zelo poenotena pri uporabi istega jezika, terminologije, davčnega sistema in distribucije. Glede tega je arhiv Pilosa najbolje ohranjen v mikenskem svetu, in sprejet kot reprezentančen.
 
Državi je vladal kralj ''anax'' (ϝάναξ), katerega naloga je bila verska in morda tudi vojaška in sodna. <ref name="Chadwick">{{harvnb|Chadwick|1976|loc=Chapter 5: Social Structure and Administrative System, pp. 69–83}}.</ref> Aanax je nadziral praktično vse pore palačnega življenja, od verskega slavja in distribucije blaga, obrtnike in vojake. Pod njim je bil v ''lāwāgetas'' ('vodja ljudi'), katerega vloga je predvsem verska. Njegove aktivnosti lahko prekrivajo z anaxovimi in velja kot drugi poveljnik. Oba ''anax'' in ''lāwāgetas'' sta bila na čelu vojaške aristokracije znane kot ''eqeta'' ( 'tovariši' ali 'privrženc'). Posesti, ki jih je imel ''anax'' so se imenovala ''temenos'' (te-me-no). Tu je bila še oseba ''Enkhelyawon'' v Pilosu, ki se pojavi v pisnem zapisu, ki ga sodobni strokovnjaki obravnavajo kot verjetno kralja. <ref name=Chadwick71-72>{{harvnb|Chadwick|1976}}, [https://books.google.com/books?id=RMj7M_tGaNMC&lpg=PP1&pg=PA71#v=onepage&q&f=false pp. 71–72].</ref>
Vrstica 145:
== Pisava ==
{{glavni|Linearna B pisava}}
[[Image:NAMA Tablette 7671.jpg|thumb|LinearLinearna B tabletstablica (Mycenaeanmikenska Greekgrščina).]]
Okoli 1600 pred našim štetjem so si mikenski Grki izposodili iz minojske civilizacije sistem zlogovne pisave (Linearna A pisava) in razvili svojo zlogovno pisavo znano kot Linearna B pisava. Tak zapis je bil uporabljen v mikenskih palačah v Grčiji za upravne namene, kjer so bile zabeležene ekonomske transakcije na glinastih ploščicah in nekaj keramike v mikenskem narečju grškega jezika. Tablice z Linearno B pisavo so prvič odkrili na Kreti, in sicer angleški arheolog Sir Arthur Evans, okoli 1900 in jih je kasneje leta 1952 dešifriral angleški arhitekt in kriptograf Michael Ventris. Ventrisovo odkritje je pokazalo, da je bila mikenska grščina »najstarejše znano grško narečje, katerega elementi so preživeli v Homerjevem jeziku kot posledica dolgega ustnega izročila epske poezije«.
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikenska_doba«