Templjarji: Razlika med redakcijama

Templjarji so s svojim bogastvom, čeprav naj bi bili revni, in vplivom postajali vedno močnejši. Francoski kralj [[Filip IV. Lepi]] si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati v petek, 13. oktobra v letu 1307 (od tega dne velja petek trinajstega za nesrečen dan). Nato so jih [[mučili]], tako da so večinoma pod prisilo priznali, da so pljuvali po [[križ]]u ter priznali [[homoseksualnost]], kar pa ni bilo res. [[Papež Klemen V.]] je 22. marca 1312 s papeško bulo ''[[Vox in excelso]]'' razpustil in za vedno prepovedal Templjarski red. 18. marca 1314 sta bila zadnji "veliki mojster" templjarjev [[Jacques de Molay]] in njegov pomočnik, sežgana na [[grmada|grmadi]]. Ko je gorel, naj bi ta preklel takratnega papeža Klemena V. in kralja Filipa IV. "Lepega" ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež Klemen V. umrl le en mesec po njegovi usmrtitvi, francoski kralj Filip IV. "Lepi" pa sedem mesecev pozneje. <br>

Za institucionalno okrnjeno nadaljevanje reda poskrbi edino portugalski kralj [[Denis Portugalski|Denis Portugalski]], ki ignorira vse protitempljarske papeške bule in zaščiti templjarje na [[Portugalska|Portugalskem]] za zahvalo pri [[rekonkvista|rekonkvisti]] in razvoju dežele. Leta 1317 ustanovi iz organizacije templjarjev na Portugalskem novi viteški [[Kristusov red]] (''Ordem dos Cavaleiros de Nosso Senhor Jesus Cristo''). Leta 1319 novi red, ki izhaja iz portugalskih templjarjev, potrdi papež [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]]<br>