France Bevk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
par malenkosti |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 17:
Rodil se je v [[bajtarji|bajtarski družini]] kot najstarejši od osmih otrok vaškega čevljarja Ivana in žene Katarine. Končal je [[ljudska šola|ljudsko šolo]] v [[Bukovo|Bukovem]], bil krajši čas trgovski vajenec v [[Kranj]]u, nato je šolanje nadaljeval na [[učiteljišče|učiteljišču]] v [[Koper|Kopru]] in [[Gorica|Gorici]]. Po maturi leta 1913 je učil v vasi [[Orehek, Cerkno]] pri Cerknem, leta 1916 je bil zaradi pisanja črtic s protivojno tematiko kazensko premeščen v [[Dolenji Novaki|Novake]]. Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodno fronto]] v [[Galicija|Galicijo]] in [[Bukovina|Bukovino]].
Po vojni je opustil učiteljski poklic, leta 1919 je postal urednik ljubljanskega ''[[Večerni list|Večernega lista]]'', nato še kulturne rubrike časopisa ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na [[Goriška|Goriško]] in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], je ostal neomajen: {{navedek|Tu je moja domovina, tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen.<ref name=FG>Iztok Ilich: ''France Bevk''. Ljubljana: DZS, 2004. 437.</ref>}}
V Gorici je za prihodnji dve leti prevzel uredništvo ''[[Mladika|Mladike]]''. Hkrati se je posvetil gledališču; vodil je [[Ljudski oder]] in režiral. Urejal je tudi politični časnik ''[[Goriška straža]]'' in humoristični ''[[Čuk na pal'ci]]'', leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Zaradi ene od satiričnih pesmi, objavljene v ''[[Čuk na pal'ci|Čuku na pal'ci]]'', je bil štiri mesece zaprt. Po podpisu [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] je bilo za [[Slovenska manjšina v Italiji|primorske Slovence]] vedno težje, še posebej oteženo je bilo kulturno in ustvarjalno delovanje. Tudi za Bevka so sledila leta hišnih priporov, zaporov, [[konfinacija|konfinacij]], ko pa je bil prost, je potoval in dejavno sodeloval na kongresih kluba [[PEN]] (tudi v [[Barcelona|Barceloni]], [[Pariz]]u in [[Praga|Pragi]]). Urejal je še ''[[Naš glas]]'', ''[[Edinost]]'' in ''[[Razgledi|Razglede]]'' v Trstu.
| |||