Fran Žgur: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 27:
Žgurjeve pesmi (več kot 400 naslovov) kažejo vpliv [[Oton Župančič|Otona Župančiča]] in [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna]], a tudi daljne odmeve [[Fran Levstik|Frana Levstika]] in [[Fran Gestrin|Frana Gestrina]]. Motivno in oblikovno so uglašene s časom nastanka. Nemalo je priložnostnih (zgodovinski dogodki, npr. [[Rusko-japonska vojna|ruska vojna v Mandžuriji]], različne osebnosti) ali razmišljujočih, predvsem pa črpa izpoved »vipavskega slavčka« iz narave in okolja domače pokrajine. V mladinski poeziji je skoraj opustil utilitarne cilje. Med literarna srečanja, ki so vplivala na nastanek Žgurjeve poezije, spada vsaj dvakratno bivanje pesnika Josipa Murna v Podragi (1895?, 1897, 1900), kjer je bil gost poslanca Ivana Božiča; od vzdevka Žgurjeve hiše »pri Sandrovih« si je baje Murn privzel psevdonim Aleksandrov. Z Murnom sta veliko tovariševala (tam je nastala Murnova ''Vlahi''), Murn mu je odkrival rusko poezijo in verjetno tudi vplival na njegovo motiviko (narava, kmečki svet, otroška poezija).
 
Številne Žgurjeve pesmi so uglasbili [[Emil Adamič|E.Emil Adamič]] (Ciganska, Jurjevanje, Molitev), E. Hochreiter (Divji mož), P. Kalan (Dve uspavanki, Zazibalka), [[Marij Kogoj|M.Marij Kogoj]] (April, Cicifuj), [[Slavko Osterc|S.Slavko Osterc]] (Uspavančica), [[Karol Pahor|K.Karol Pahor]] (Vipavska), M. Pirnik (Cicifuj, Šaljivka, Uspavančica), [[Stanko Premrl|S.Stanko Premrl]] (Kaj pa to?), M. Železnik (Večer). Izšle so v različnih glasbenih izdajah. Nekaj pesmi je Žgur tudi [[prevod|prevedel]] v slovenščino (npr. [[Aleksander Sergejevič Puškin|A.Aleksander S.Sergejevič Puškin]], ''Jutro'', 1917; Li Tai Po, ''Rdeči cvet'', 1925; več slovenskih pesnikov pa v nemščino, med njimi [[Anton Aškerc|A.Antona Aškerca]], [[Simon Gregorčič|S.Simona Gregorčiča]], [[Simon Jenko|S.Simona Jenka]], Murna, [[Oton Župančič|Župančiča]], vendar je vse ostalo v rokopisu. Poleg poezije [[Slovani|slovananskihslovanskih narodov]], zlasti ruske, je bila Žgurju močno pri srcu nemška, saj je znal mdr.med drugim na pamet vso zbirko ''Knjiga pesmi'' (''Das Buch der Lieder'') [[Heinrich Heine|H.Heinricha Heineja]]. V poznih letih življenja je rad slikal in bi po sodbi sodobnikov utegnil uspeti tudi na tem področju.
 
== Sklici in viri ==