Mikenska doba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Posode |
m →Posode |
||
Vrstica 130:
=== Posode ===
V poznem mikenskem obdobju (1400-1200 pr. n. št.) je bila mikenska posoda / keramika razširjena na velikem območju vzhodnega Sredozemlja (tj. od Levanta do Sicilije) in morda odraža obliko ekonomske in politične unije s središčem v Mikenah. Vendar pa je keramika na Kreti v tem času ostala ločena in označuje stopnjo avtonomije na otoku. Mikenski Grki so v velikih količinah proizvajali različne posode, kot so vrči s stremenastimi ročaji, velike sklede, [[alabastron]] (posode za dišave), [[Krater (posoda)|krater]]ji in [[Kiliks (posoda)|
Vrče s stremenastimi ročaji (Linearna B pisava: ka-ra-re-u, khlareus; 'posoda za olje') so prvi izumil na otoku Kreta v 16. stoletju pred našim štetjem in so se pogosto uporablja med Mikenci od 1400 pr. n. št. dalje za prevoz in shranjevanje vina in olja; vrči so bili običajno hruškaste ali kroglaste oblike. Posodice (kiliks) so se razvile iz epfrejanskih čaš, veliko količino so jih odkrili na mestu imenovanem »lončarska trgovina« v Zigurisu. Mikenske posode za pitje, kot so kiliksi, vsebujejo posamezne okrasne motive, kot so školjke, hobotnice ali cvetice, naslikane na strani, obrnjeni stran od pitnika. Mikenski Grki so na svojih posodah poslikali tudi celotne scene (»Slikovni slog«), ki prikazujejo bojevnike, vozove, konje in božanstva, ki spominjajo na dogodke, ki so opisani v Homerjevi ''Iliadi''. Drugi predmeti, ki so jih razvili Mikenci so glinene svetilke in kovinske posode, kot so bronast trinožni kotel (ali banja). Znani so tudi primeri posod iz fajanse in slonovine.
| |||