Mikenska doba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Družba in administracija: dodano |
→Fortifikacije: dodano |
||
Vrstica 125:
Kiklopske utrdbe so bile značilne za mikenske zidove, zlasti na citadeli v Mikenah, Tirintu, Argosu, Crisu in Atenah, medtem ko manjše skale najdemo v Midei in velike apnenčaste plošče v Gla. V mikenskih naseljih v Epiru in na Cipru so tudi prisotni kiklopski zidovi, pa tudi v zahodni Anatoliji. Poleg citadele, so bile izolirane utrdbe postavljene tudi na različnih strateških lokacijah. Sistemi utrdb so imeli tudi tehnične izboljšave, kot so tajne cisterne, galerije, tajna vrata in [[bastijon]]e za zaščito vhodnih vrat. Čeprav je bil velik center moči, se paradoksalno zdi, da palača Pilos ni imela obzidja.
== Umetnost in obrt ==
[[File:Exhibit Archaeologycal Museum Athens.JPG|thumb|200px|Srebrni repoussé riton z zlatimi rogovi iz okroglrga groba Av Mikenah, 16. St. pr. n. št. (Arheološki muzej, Atene).]]
=== Posode ===
V poznem mikenskem obdobju (1400-1200 pr. n. št.) je bila mikenska posoda / keramika razširjena na velikem območju vzhodnega Sredozemlja (tj. od Levanta do Sicilije) in morda odraža obliko ekonomske in politične unije s središčem v Mikenah. Vendar pa je keramika na Kreti v tem času ostala ločena in označuje stopnjo avtonomije na otoku. Mikenski Grki so v velikih količinah proizvajali različne posode, kot so vrči s stremenastimi ročaji, velike sklede, [[alabastron]] (posode za dišave), [[Krater (posoda)|krater]]ji in [[Kiliks (posoda)|kiliksi]]), posode podobne čašam za šampanjec.
Vrče s stremenastimi ročaji (Linearna B pisava: ka-ra-re-u, khlareus; 'posoda za olje') so prvi izumil na otoku Kreta v 16. stoletju pred našim štetjem in so se pogosto uporablja med Mikenci od 1400 pr. n. št. dalje za prevoz in shranjevanje vina in olja; vrči so bili običajno hruškaste ali kroglaste oblike. Posodice kiliks) so se razvile iz epfrejanskih čaš, veliko količino so jih odkrili na mestu imenovanem »lončarska trgovina« v Zigurisu. Mikenske posode za pitje, kot so kiliksi, vsebujejo posamezne okrasne motive, kot so školjke, hobotnice ali cvetice, naslikane na strani, obrnjeni stran od pitnika. Mikenski Grki so na svojih posodah poslikali tudi celotne scene (»Slikovni slog«), ki prikazujejo bojevnike, vozove, konje in božanstva, ki spominjajo na dogodke, ki so opisani v Homerjevi ''Iliadi''. Drugi predmeti, ki so jih razvili Mikenci so glinene svetilke in kovinske posode, kot so bronast trinožni kotel (ali banja). Znani so tudi primeri posod iz fajanse in slonovine.
=== Figure in figurine ===
Mikensko obdobje ni poznalo velikih kipov. Kipi obdobja večinoma predstavljajo majhne glinene figurice in jih najdemo v skoraj vsakem mikenskem mestu na celinski Grčiji, v grobnicah, ostankih naselij ter občasno v kultnih središčih (Tirint, Agios Konstantinos na Metani). Večina teh figuric so ženske in antropomorfne ali zoomorfne. Ženske figurice, ki so bile priljubljene v različnih obdobjih, lahko razdelimo v tri skupine: zgodnje so fi-tip, ki spominjajo na grško črko ''fi'', njihove roke dajejo zgornjemu telesu figure okroglo obliko; psi-tip izgleda kot grška črka ''psi'': ti imajo gor iztegnjene roke in zadnji (12. stoletje pred našim štetjem) so tau-tip: te figure izgledajo v obliki grške črke ''tau'' z prekrižanimi rokami pravokotno na telo. Večina figuric nosi velik »polo« klobuk. Pobarvane so s progami ali križastim vzorsem na enak način kot sodobna lončenina in so verjetno delo istih lončarjev. Njihov namen je nejasen, vendar pa bi lahko služile bodisi kot votivni predmeti ali igrače. Nekaj jih najdemo v otroških grobovih, velika večina kot fragmenti pa kot domače smeti. Prisotnost mnogih figuric na mestih, kjer je potekalo bogoslužje v arhaičnih in klasičnih obdobjih (okoli 200 pod svetiščem Aten, Delfov, tempelj Afaja v Egini, v Apolonovem svetišču Maleatas nad Epidavrom in v Amikle blizu Šparte) kaže, da so mnoge dejansko religiozne narave, morda kot votivne, lahko pa so se tudi uporabljale kasneje v mikenskem obdobju v molilnicah.
Večje moške, ženske ali živalske terakota figure so veliko redkejše. Pomembna skupina je bila najdena v templju v Mikenah skupaj z zvito glinenoh kačo, medtem ko so druge našli v Tirintu in v vzhodnih in sahodnih svetiščih na Filakopi na otoku Melos.
=== Freske ===
[[File:Mycenaean Woman.jpg|thumb|right|150px|Fresca mikenske ženske.]]
Na slike mikenske starosti je precej vplivala minojska umetnost. Fragmente stenskih poslikav so našli v ali okoli palače (Pilos, Mikene, Tirint) in v domačih okoljih (Zigurjes). Največja popolna stenska slikaa upodablja tri ženske figure, verjetno boginje, v tako imenovanem kultnem centru v Mikenah. Slike predstavljajo različne teme: lov, skkok čez bika, bojne prizore, procesije, itd. Nekateri prizori so lahko del mitološke pripovedi, a njihov pomen v resnici ni znan. Druge freske vključujejo geometrijske ali stilizirane motive, ki so se uporabljali tudi na poslikani lončenini.
== Pisava ==
{{glavni|Linearna B pisava}}
[[Image:NAMA Tablette 7671.jpg|thumb|Linear B tablets (Mycenaean Greek).]]
Okoli 1600 pred našim štetjem so si mikenski Grki izposodili iz minojske civilizacije sistem zlogovne pisave (Linearna A pisava) in razvili svojo zlogovno pisavo znano kot Linearna B pisava. Tak zapis je bil uporabljen v mikenskih palačah v Grčiji za upravne namene, kjer so bile zabeležene ekonomske transakcije na glinastih ploščicah in nekaj keramike v mikenskem narečju grškega jezika. Tablice z Linearno B pisavo so prvič odkrili na Kreti, in sicer angleški arheolog Sir Arthur Evans, okoli 1900 in jih je kasneje leta 1952 dešifriral angleški arhitekt in kriptograf Michael Ventris. Ventrisovo odkritje je pokazalo, da je bila mikenska grščina »najstarejše znano grško narečje, katerega elementi so preživeli v Homerjevem jeziku kot posledica dolgega ustnega izročila epske poezije«.
== Sklici ==
| |||