Fran Žgur: Razlika med redakcijama

Številne Žgurjeve pesmi so uglasbili med drugimi: [[Emil Adamič|E. Adamič]] (Ciganska, Jurjevanje, Molitev), E. Hochreiter (Divji mož), P. Kalan (Dve uspavanki, Zazibalka), [[Marij Kogoj|M. Kogoj]] (April, Cicifuj), [[Slavko Osterc|S. Osterc]] (Uspavančica), [[Karol Pahor|K. Pahor]] (Vipavska), M. Pirnik (Cicifuj, Šaljivka, Uspavančica), [[Stanko Premrl|S. Premrl]] (Kaj pa to?), M. Železnik (Večer). Izšle so v različnih glasbenih izdajah. Nekaj pesmi je Žgur tudi [[prevod|prevedel]] v slovenščino (npr. [[Aleksander Sergejevič Puškin|A. S. Puškin]], ''Jutro'', 1917; Li Tai Po, ''Rdeči cvet'', 1925; več slovenskih pesnikov pa v nemščino, med njimi [[Anton Aškerc|A. Aškerca]], [[Simon Gregorčič|S. Gregorčiča]], [[Simon Jenko|S. Jenka]], Murna, [[Oton Župančič|Župančiča]], vendar je vse ostalo v rokopisu. Poleg poezije [[Slovani|slovananskih narodov]], zlasti ruske, je bila Žgurju močno pri srcu nemška, saj je znal mdr. na pamet vso zbirko ''Knjiga pesmi'' (Das Buch der Lieder) [[Heinrich Heine|H. Heineja]]. V poznih letih življenja je rad slikal in bi po sodbi sodobnikov utegnil tudi na tem področju uspeti, saj o tem pričajo ohranjene slike.

 

 

== Zunanje povezave ==