Antična Grčija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m rvv
Vrstica 1:
{{History of Greece}}
Ko te jebe pejt po knigo
[[Slika:Location greek ancient.png|frame|left|Grško ozemlje okrog 550 pr. Kr.]]
'''Antična Grčija''' je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr. Kr. in vključitvijo območja Grčije v [[rimski imperij]] leta 146 pr. Kr. Zlasti za začetek obdobja veljajo različna merila, saj grško antiko težko strogo ločimo od predhodne ahajske kulture in predgrških kultur. Sprva so začetek obdobja povezovali z začetkom prirejanja [[olimpijske igre|olimpijskih iger]], torej [[776 pr. n. št.|776 pr. Kr]].
 
Tudi konec obdobja ni enoznačno določen, saj nekateri menijo, da se zaključi že z vzponom helenističnega sveta oziroma s smrtjo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] 323. leta pr. Kr.
 
Obdobje deloma sovpada s klasičnim starim vekom, ki označuje čas Grkov in [[Rimljani|Rimljanov]] od približno 8. stoletja pr. Kr. do 5. stoletja.
 
Antična Grčija opisuje grško govoreči del sveta v tistem obdobju in torej ne vključuje le geografskega območja sedanje [[Grčija|Grčije]], temveč sem sodijo še: [[Ciper]], [[Egejski otoki]], obalni pas [[Mala Azija|Male Azije]], [[Sicilija]] in južna [[Italija]] (''[[Magna Graecia]]'') in razpršene grške naselbine na obalah [[Kolhida|Kolhide]] (''Kolchis''), [[Ilirija|Ilirije]], [[Trakija|Trakije]] (''Thráki''), [[Egipt]]a, [[Cirenajka|Cirenajke]] (''Cyrenaica''), južne [[Galija|Galije]], vzhodni in severovzhodni del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] in [[Iberija|Iberijo]] (''Iberia'').
 
To je bilo živahno obdobje epistemološkega razvoja (gr. ''episteme'' = znanje, znanost), ko so postavili temelje sodobni znanosti, umetnosti, izobraževalnim sistemom, politiki in jeziku. Zaslug za prenos tedanjih dosežkov v sodobni čas nimajo Grki sami, marveč gre to med drugim pripisati [[Arabci|Arabcem]], predstavnikom [[Renesansa|renesančnega obdobja]] in [[Neoklasicizem|neoklasicistom]].
 
Znani angleški filozof [[Bertrand Russell]] je nekoč zapisal, da je vzpon stare Grčije pravzaprav presenetljiv, saj so na videz bolj ustrezni dejavniki za uspešen razvoj civilizacij obstajali že na drugih geografskih območjih.<ref>Po drugi strani nemški filozof [[Karl Jaspers]] zagovarja s [[teorija o aksialni dobi|teorijo o aksialni dobi]] istočasen nenaden kulturni razvoj grške, indijske in kitajske civilizacije.</ref> Toda kljub temu so bili Grki tisti, ki so razvili [[matematika|matematiko]], [[znanost]] in specifično [[filozofija|filozofijo]]. Prvi so pisali [[zgodovina|zgodovino]] v sodobnem pomenu besede, povsem neobremenjeno so razmišljali o naravi sveta. Začetek in nagel razvoj vseh teh značilnosti gre izslediti prav v čas antične Grčije, ko se je na širšem geografskem območju spremenilo marsikaj.
 
 
== Predhomersko obdobje (ok. 2000 – 800 pr. Kr.) ==