Mikenska doba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Hipoteze o Mikenskem propadu: dodano |
|||
Vrstica 90:
Alternativne teorije predlagajo, da je bil padec mikenske Grčije posledica notranjih nemirov, ki so pripeljali do državljanske vojne med mikenskimi državami ali civilnih nemirov v številnih državah, kot posledice strogega hierarhičnega družbenega sistema in ideologije ''anax''. Na splošno, zaradi nejasne arheološke slike v 12., 11. stoletju pred našim štetjem v Grčiji, še vedno obstaja nesoglasje med znanstveniki glede tega ali so bili družba, ki je nasledila mikenske palačne države novinci ali populacija, ki je že prebivala v mikenski Grčiji. Nedavne arheološke najdbe so v prid slednji teoriji. Druge teorije zadevajo naravne dejavnike, kot so podnebne spremembe, tudi suše in potresi. <ref name=Tartaron19>{{harvnb|Tartaron|2013|p=19}}.</ref> Obdobje po koncu mikenske Grčije, okoli 1100-800 pred našim štetjem se običajno imenuje [[grška temna doba]] ali grški srednji vek.
== Politična organizacija ==
[[File:Mycenaean Palace States.svg|thumbnail|320px|Rekonstrukcija politične delitve celinske južne Grčije v okoli 1400-1250 pr. n. št..]]
=== Palačne države ===
Mikenske palačne države ali centralno organizirane palače-delujoči polisi, so evidentirani v grški literaturi in mitologiji (npr. ''Iliada'', ''katalog ladij'') in potrjeni z odkritji sodobnih arheologov, kot je [[Heinrich Schliemann]]. Vsako mikensko kraljestvo je bilo vodeno iz palače, ki je izvajala nadzor nad večino, če ne vsemi dejavnostmi v svojem kraljestvu. Palačno ozemlje je bilo razdeljeno na več podobmočij, vsako vodeno kot center province. Vsaka provinca je bila nadalje razdeljen na manjša območja, ''da-mo''. Številne palače in utrdbe so bile del širšega kraljestva. Na primer Gla, ki se je nahajala v regiji Beocija, je pripadala bližnjemu Orhomenosu. Poleg tega je palača v Mikenah vladala ozemlju dva do trikrat večjemu od drugih palačnih držav v bronastodobni Grčiji. Mikene so obvladovale tudi sosednje centre, vključno Tirint in Navplion, kjer so prepričljivo vladali člani mikenske vladajoče dinastije. <ref>{{harvnb|Kelder|2010|p=97}}.</ref>
Odkrita besedila v linearni B pisavi so preveč razdrobljena za obnovo političnega prizorišča mikenske Grčije in ne podpirajo obstoja večje mikenske države. <ref name=BeckmanBryceCline6>{{harvnb|Beckman|Bryce|Cline|2012|p=6}}.</ref><ref>{{harvnb|Kelder|2010|pp=8–9}}.</ref> Po drugi strani pa sodobni hetitski in egipčanski zapisi kažejo na prisotnost posamezne države v okviru "Velikega kralja". Druga možnost, ki temelji na arheoloških podatkih, se zdi nekakšna konfederacija med številnimi palačnimi državami. Če je nekakšen enoten politični subjekt obstajal, se je prevladujoč center verjetno nahajal v Tebah ali v Mikenah, slednje pa so bile najbolj verjetno center moči. <ref>{{harvnb|Kelder|2010|pp=86–87}}.</ref>
=== Družba in administracija ===
Neolitska agrarna vas (6000 pr. n. št.) je predstavljala temelj bronastodobne politične kulture v Grčiji. Velika večina ohranjenih zapisov linearne B pisave prikazuje upravna vprašanja in daje vtis, da je bila palačna uprava zelo poenotena pri uporabi istega jezika, terminologije, davčnega sistema in distribucije. Glede tega je arhiv Pilosa najbolje ohranjen v mikenskem svetu, in sprejet kot reprezentančen.
Državi je vladal kralj ''anax'' (ϝάναξ), katerega naloga je bila verska in morda tudi vojaška in sodna. <ref name="Chadwick">{{harvnb|Chadwick|1976|loc=Chapter 5: Social Structure and Administrative System, pp. 69–83}}.</ref> Aanax je nadziral praktično vse pore palačnega življenja, od verskega slavja in distribucije blaga, obrtnike in vojake. Pod njim je bil v ''lāwāgetas'' ('vodja ljudi'), katerega vloga je predvsem verska. Njegove aktivnosti lahko prekrivajo z anaxovimi in velja kot drugi poveljnik. Oba ''anax'' in ''lāwāgetas'' sta bila na čelu vojaške aristokracije znane kot ''eqeta'' ( 'tovariši' ali 'privrženc'). Posesti, ki jih je imel ''anax'' so se imenovala ''temenos'' (te-me-no). Tu je bila še oseba ''Enkhelyawon'' v Pilosu, ki se pojavi v pisnem zapisu, ki ga sodobni strokovnjaki obravnavajo kot verjetno kralja. <ref name=Chadwick71-72>{{harvnb|Chadwick|1976}}, [https://books.google.com/books?id=RMj7M_tGaNMC&lpg=PP1&pg=PA71#v=onepage&q&f=false pp. 71–72].</ref>
Številni lokalni uradniki, ki jih postavlja anax, so bili odgovorni za okrožja, kot so ''ko-re-te'' (''koreter'', 'guverner'), ''po-ro-ko-re-te'' (''prokoreter'', 'namestnik') in ''da-mo-ko-ro'' (''damokoros'', 'tisti, ki skrbi za damos'), slednji je bil verjetno imenovan da prevzame odgovornost za občine. Imeli so tudi svet starešin, ''ke-ro-si-ja'' (γερουσία, ''gerousía''). ''Basileus'', ki je bilo v zadnji grški družbi ime kralja, se nanaša na občinske uradnike.
Zdi se, da je bila mikenska družba razdeljena v dve skupini svobodnih moških: kraljevo spremstvo, ki izvajajo upravne naloge v palači in ljudi ''da-mo''. Slednje so nadzorovali kraljevi agenti in so morali opravljati zanje naloge in plačevati davke v palačo. Med tistimi, ki so se lahko nahajali v palači so bili visoki uradniki, ki so verjetno živeli v velikih stanovanjih, najdenih v bližini mikenske palače, pa tudi druge, vezane s svojim delom za palačo in ne nujno bolj od članov ''da-mo'', kot obrtniki, kmetje in morda trgovci. Nižjo stopnico družbene lestvice so zasedali sužnji, ''do-e-ro'', (δοῦλος, ''doúlos''). Ti so zajeti v besedilih, kot da delajo bodisi v palači ali za specifična božanstva.
== Sklici ==
| |||