|
| binomial_authority = [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1778
}}
'''Poljski zajec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lepus europaeus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] zajca, ki je razširjen po celi [[Evropa|Evropi]] razen [[Islandija|Islandije]] in severne [[Skandinavija|Skandinavije]]; po jugozahodni, srednji in vzhodni [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]].OPIS
== Opis ==
[[Dolžina|Dolg]] je 40 – 70 cm (brez repa), [[teža]]k 2 – 5 kg, rep ima dolg 7 – 11 cm.
Zgoraj je rumenkasto rjav s sivim prelivom. Spodaj je bel. Uhlje ima zelo dolge s črnimi konicami, zadnje [[noga|noge]] pa daljše in močnejše kot sprednje.
Ima mehko gosto dlako, ki jo zamenja s[[pomlad]]i in [[jesen]]i in mu nudi zelo dobro toplotno izolacijo. [[Sluh]] je pri zajcih od vseh čutil najbolj razvit. Dolgi uhlji (140 – 150 mm) so vboklo usločeni, obrasli z dolgimi dlakami kar krepi akustične impulze in jih prenaša v srednje in notranje [[uho]]. Uhlja sta gibljiva vsak za sebe na vse strani. Uhlji uravnavajo tudi telesno toploto ([[termoregulacija]]). Ob višjih zunanjih [[temperatura]]h krvožilni splet ušesne školjke preko [[živec|živcev]] uravnava večji dotok [[kri|krvi]] v uhlje in s tem hlajenje krvi oziroma telesa. Če je mraz se krvne žilice skrčijo, v uhlje priteka malo krvi s tem pa se zmanjša oddajanje telesne toplote.<br />
Vid je pri zajcu dobro razvit in vidi podnevi in ponoči. Oči so velike, postavljene bočno, pomaknjene k ušesom. Ima široko vidno polje, vidi na stran (115°) in tudi nazaj, naprej vidi slabše (20°) zaradi česar ima omejeno sposobnost pri oceni razdalje, kar pa dopolnjuje s sluhom in vohom. Oči ima skoraj nenehno odprte. Spi le kratek čas, le pol do ene in pol minute. Tedaj oči zapre, gobček pa prisloni na tla.<br />
Giblje se lahko počasi ali hitro. Pri počasnem gibanju je telo zgrbljeno, skače tako da se zadnje noge dotikajo tal od prstov do skočnega sklepa. Pri naglem premikanju pa je zajec stegnjen in se zadnje noge dotikajo tal samo s prsti. Na prednjih nogah ima pet prstov, tretji srednji je najdaljši. Zadnje noge imajo štiri prste, prvi notranji je najkrajši. Pri gibanju meče zadnje noge pred prednje, prednje noge pa polaga eno za drugo. Pri hranjenju se razen s skoki giblje tudi s potezanjem. Teče lahko s hitrostjo 65 – 75 km na uro, pri tem dela skoke 3,5 do 4 m. V višino skoči 2 m visoko. Dobro tudi plava, vendar v vodo ne gre rad.
== Splošno o zajcih ==
Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno. Živi največ do 13 let.
== ŽivljenjskiOK prostorOK inOK načinOK življenjaKO ==
[[Slika:Feldhase.jpg|thumb|220px|Na preži]]
Glavni prostor z HE DEIJNWDVČhdbrvčqsJJQFE
Glavni prostor za zajca je obdelan [[polje|poljski svet]], najbolj mu ustreza odprt ravninski svet. Ugodna so tudi območja z njivsko strukturo najrazličnejših poljščin, kjer se med obdelanim svetom prepletajo [[grič]]evnati predeli in [[gozd]]ovi. Ker je prilagodljiv ga spremembe v kmetijstvu ne prizadenejo tako močno in iz območij kjer ni več [[njiva|njiv]] ne izgine, postane le bolj redek. Živi tudi v gozdovih in [[hrib]]ovitem svetu. Pri nas živi poljski zajec do 1500 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], po svetu pa tudi do 5000 m nadmorske višine, čeprav so najugodnejši pogoji za poljskega zajca do 500 m nadmorske višine. Ustrezajo mu hitro odcedna, topla, humosna, rahlo peščena in peščeno ilovnata tla. Najdemo ga tako na kamnitih kot tudi na močvirskih tleh. Najugodnejša temperaturna območja za zajca so območja s srednjeletno temperaturo 9 – 10 °C. Mraz sicer dobro prenaša, vendar ima raje toplejšo [[klima|klimo]] kjer se uspešneje razmnožuje. Izogiba se tudi vetrovnih območij.
* Hoffmann, Robert S.; Andrew T. Smith (November 16, 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 198-199. ISBN 0-8018-8221-4. ne vem ne vem ne vem hahahahhaha▼
Prvotno je živel v [[stepa]]h, danes v kulturnih stepah z revnimi [[gozd]]ovi, tudi v [[močvirje|močvirjih]] v gorah do 3000m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro [[voh]]a. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. [[Oči]] ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost. Poljski zajec se ne seli, tudi pozimi ostane pri nas. Pred mrazom in dežjem ga varuje gosta [[dlaka]]: tik ob koži je mehka, kodrasta poddlaka, ki jo pokriva debelejša in daljša naddlaka.
=== Razmnoževanje ===
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z dahom, ki ga izločajo spolne žleze. [[Parjenje]] je od konca [[zima|zime]] do sredine [[poletje|poletja]], koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato [[maternica|maternico]], v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
=== Prehrana ===
[[Slika:Lepus.europaeus.dung.jpg|thumb|220px|Iztrebki]]
Zajec je rastlinojedec, objeda zelene dele rastlin (kot so: trave, zelišča, poganjki, jagode,...), pozimi pa tudi [[lubje]].
Rastlinska [[hrana]], ki je na razpolago vse leto, je trda, žilava in z obiljem težko prebavljive [[celuloza|celuloze]], mehki sočni in hranljivi plodovi in semena pa so na voljo le v določeni sezoni. Zato imajo rastlinojedi drugačno zgradbo prebavil kot mesojedi. Pri zajcih se celuloza začne prebavljati šele v slepem [[črevo|črevesju]], ki leži za [[želodec|želodcem]], obenem pa potuje hitro skozi prebavno cev, zato jo slabo izkoristijo. Tako jim ne preostane drugega, kot da mehke, črne iztrebke še enkrat zaužijejo. Ti iztrebki so bogati z [[vitamin]]i in neprebavljenimi snovmi. Živali jih poberejo neposredno iz zadnje odprtine. Tu gre za posebne oblikovane sluzaste iztrebke (caecotrofa), ki se tvorijo v slepi krivini želodca in jih zajec izloča, ko miruje. Caecotrofa se od običajnih iztrebkov razlikujejo po podolgovati obliki in so za polovico manjši od bobkov. Najraje je korenje in brokoli.
=== Spanje ===
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
=== Gibalno območje ===
Gibalno območje zajca sega kilometre daleč od glavnega počivališča, zato ima številna pomožna skrivališča, stalna stranišča, prostore kjer se hrani, sonči… Vse to si označuje z vonjavnimi izločki ličnih in zadnjičnih [[žleza|žlez]]. Teh mest zajec ne potepta, ampak jih dobesedno kosi, travne bilke odgrizuje čisto pri tleh.
== Plenilci ==
Odrasle zajce plenijo [[lisica|lisice]], mladiče pa tudi [[kanja|kanje]], [[hermelin]]i, [[divja mačka|mačke]]... V nevarnosti se pritaji, ko pa ga plenilec odkrije, se rešuje s hitrim cikcakastim tekom. Ker ima dobro razvita [[pljuča]], je vzdržljiv tekač. Beži lahko s hitrostjo do 65 km/h.
== Viri ==
{{Zbirka|Category:Lepus europaeus|Poljski zajec}}
{{opombe}}
▲* Hoffmann, Robert S.; Andrew T. Smith (November 16, 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 198-199. ISBN 0-8018-8221-4.
[[Kategorija:Leporidi]]
|
