Carlo Martinuzzi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popravki zastarelih podatkov
popravki
Vrstica 2:
'''Carlo Martinuzzi''', [[Furlani|furlanski]] arhitekt, * (?) ok. [[1674|1673]], (?), † [[1727|1726]], Koper.<ref name =''Enciklopedija''>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>
 
Po rodu je bil iz Furlanije., Vverjetno letihiz 1698−1726Čedada. Leta 1698 je živelže omenjen v [[Ljubljana|Ljubljani]], inkjer tuje do smrti delal kot arhitekt zin nazicomimel od leta 1710 naprej naziv kranjskega deželnega arhitektastavbnega mojstra. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je po naročilu stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja naredil načrte stare ljubljanske [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnice]] in tudi načrt za njeno [[Barok|barokizacijo]], ki pa ni bil izbran. Kasneje je z Dolničarjem sodeloval še pri gradnji ljubljanskega [[Semeniška palača, Ljubljana|Semenišča]] (1708-1714), ki pa je zaradi lokacije, skrite za stolnico, ob vsej velikopoteznosti arhitektonsko skromno členjeno. V notranjosti arhitektur je rad načrtoval bogato zasnovana stopnišča, s katerimi se naročniki pogosto niso strinjali. To se je zgodilo tudi v primeru ljubljanskega Magistrata: za ljubljansko mestno oblast je leta 1717 naredil načrte in model za prezidavo oz. novogradnjo mestne hiše (1717), med gradnjo pa je moral zidar [[Gregor Maček]] zavito stopnišče poenostaviti. Glavno ljubljansko delo Martinuzzija je uršulinska cerkev in samostan, ki ju je dal zgraditi Jakob Schell pl. Schellenburg. [[Slika:Semenišče Ljubljana entry.jpg|thumb|180 px|Semenišče Ljubljana]]
Martinuzzi je veljal za izkušenega mojstra in je v prvih dveh desetletjih [[18. stoletje|18. stoletja]] veliko zidal. Za novogradnje je navadno sam načtoval tudi kamnoseški in kiparski okras. [[Merkantilizem|Merkantilistična]] politika cesarja [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] je med številnimi drugimi stavbeniki v obmorska mesta pritegnila tudi Martinuzzija. Večkrat je potoval na [[Reka, Hrvaška|Reko]]; ohranjen je njegov neuresničeni načrt za [[trdnjava|trdnjavo]] na [[Kastav]]u, tamkajšna [[mestna vrata]] po so mu verjetno pripisana neupravičeno. Leta 1720 je odšel v Trst, kjer je med drugim sodeloval pri gradnji [[lazaret]]a.<ref name =''Enciklopedija''/>
== Viri ==
Vrstica 8:
== Zunanje povezave ==
* {{SBL|id=1589|avtor=Steska Viktor|ime=Martinuzzi Carlo}}
* Igor Sapač, in: ''Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem'', Ljubljana 2007, pp. 250-252.
 
{{DEFAULTSORT:Martinuzzi, Carlo}}