Moskovski kremelj: Razlika med redakcijama

 

[[Moskovski veliki knez]] [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] je v [[15. stoletje|15. stoletju]] začel graditi cerkve in palače, ki so še danes starodavno jedro Kremlja. Odslej je tu sedež Ruske države. Kamnite stene, stolpi in cerkve so zdaržali več stoletij. Mnogokrat so jih napadli tuji sovražniki, zidovi so se ponekod porušili in deloma so jih nadomeščali z lesom. Zato so leta 1480, ko se je deželaže dokončno rešila tatarskega jarma, sklenili, da se bodo znova lotili izgradnje Kremlja. Namesto kamnitih sten in [[obrambni stolp|stolpov]] so postavili opečnate, ki stoje še danes na istem mestu. Pri gradnji so sodlovali ruski in [[Italijani|italijanski]] mojstri. Dva kilometra in pol se vlečejo kremeljske stene visoke od 5 do 19 metrov.

 

Debele so pet metrov, opeko pa po starem načinu veže [[malta (gradbeni material)|malta]], v katero so bili zamešani jajčni beljak in mleta slama. Dvajset stolpov je varovalo kremeljske sabore ter knežji in metropolitski dvorec; najznamenitejši med njimi je ''Spasski stolp'', ki so ga zgradili leta 1491, visok pa je 67 metrov.<ref>Stanič, Janez, ''Znana in neznana Sovjetska zveza'', Mladinska knjiga, 1978</ref>