Arheologija: Razlika med redakcijama

Med gradivom prevladujejo [[artefakt]]i. Preden se arheolog loti njihove obravnave, morajo biti očiščeni, [[konzervacija|konzervirani]] in slikovno dokumentirani. Nato jih poskusi razvrstiti v podobnostne skupine ter ugotoviti njihovo časovno in kulturno mesto. Iz samih najdiščnih okoliščin je pogosto mogoče sestaviti relativno časovno zaporedje nastanka posameznih skupin predmetov. Za to je arheologija od geologije prevzela [[stratigrafska metodastratigrafija|stratigrafsko metodo]], po kateri so različne plasti praviloma različne po nastanku in starosti, zgornje mlajše od spodnjih. Podobno velja tudi za širitev v prostoru. Pri večjih [[grobišče|grobiščih]] se na primer pogosto pokaže, da so se širila postopoma. Najdbe na začetnem predelu so torej starejše od tistih na obrobju. Absolutno postavitev v čas pa poleg že omenjenih naravoslovnih metod, omogočajo tudi časovno ozko opredeljeni predmeti (predvsem [[noveckovanec|novci]]), ki izvirajo iz območij pisnih kultur z znanimi zgodovinskimi letnicami. S tako opredeljenimi predmeti je mogoče postaviti v čas tudi njihova najdišča.

Šele ko arheologjia opravi vse to ogromno delo, pretvori predmete v zgodovinsko govorico in jo z drugimi zgodovinskimi vedami združi v enotno pripoved o [[preteklost]]ipreteklosti.

=== Delitev Zgodovinskezgodovinske dobe ===

Najstarejše človeške kulture so se razvijale v času, ko se je podnebje na [[Zemlja|zemlji]] močno spremenilo. Takrat so [[Povprečna letna temperatura|povprečne letne temperature]] bile med 8 °C in 12 °C, led je pričel pokrivati velike dele zemeljske površine. Severna Evropa je bila pokrita pod ledeno ploščo, [[led]] je oklenil tudi [[Alpe]], [[Karpati|Karpate]] in [[Pireneji|Pireneje]]. V celoti je bilo po oceni [[glaciologglaciologija|glaciologov]]ov pod ledom 55 milijonov km² površine zemlje, danes jo je npr. le 15 milijonov km². Glaciologi so tudi ugotovili da [[Pleistocen]] ni imel nenehoma mrzlo obdobje. Temperatura je večkrat zrasla- (v medledenih obdobjih) in spet padla v obdobjih poledenitve. V Alpah so zasledili štiri poledenitve, ki so jih imenovali po alpskih rekah [[Gṻnška poledenitev]], [[Mindelska poledenitev]], [[Riška poledenitev]] in [[Wṻrmska poledenitev]], vmes pa so bile tri [[Medledena doba|medledene dobe]]. Prav v času ledenih dob so nastajale prve človeške [[Kulturakultura|kulture]]. Dokaz za človeško kulturo so najdbe [[Orodje|orodij]]. V Evropi je za zdaj prvi [[človečnjak]], ki je zanesljivo znal izdelovati orodje in uporabljati ogenj, vzravnani človek ali ''Homo erectus'', ki so ga odkrili v kraju [[Bilzigsleben]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Živel je v srednjem [[pleistocen]]u njegovo starost na osnovi ostankov ocenjujejo na starost 1 .900 .000 do 300 .000 let. Za izvor [[Človeštvo|človeštva]] pa antropologi in arheologi postavljajo [[Afrika|Afriko]], predvsem območje velikega [[Tektonski jarek|tektonskega jarka]] ([[Rift Valley]]=, ki se vleče od [[Rdeče morje|Rdečega morja]] do [[Tanzanija|Tanzanije]]. Najdišča se tu rastezajo od [[Hadar]]ja na severu do jezera [[Eyasi]] na jugu. Stara kamena doba ali [[Paleolitikpaleolitik]] je najstarejše in najdaljše obdobje v človeški zgodovini. Razsežnost tega obdobja arheologi večkrat ponazorijo časovno s prikazom na uri s kazalci, takole;: >>»če bi bilo človeštvo danes staro 24 ur, bi od tega preživelo 23 ur in 55 minut v paleolitiku«. Ves ta čas se je človek preživljal z [[lov]]om in [[nabiralništvo]]m.

Najdišča najstarejših človeških kultur v Sloveniji arheologi umeščajo v obdobje pred približno 100 .000 leti, strokovno jih imenujejo ''[[Mousterienska kultura]]'', čeprav človeških okostij še niso našli, so našli dovolj različnih orodij, katera so uporabljali pri vsakdanjem lovu in nabiralništvu. Gorski svet je bil takrat pokrit z [[ledenik]]i, ki so segali daleč v rečne doline, kjer so bile večje jame in rovi primerna skrivališča za živali ter začasna bivališča za tedanje ljudi. Našli so ostanke kosti živali katere so ulovili in pojedli. Med kostmi je največ kosti [[Jamski medved|jamskih medvedov]], [[Navadni jelen|navadnih jelenov]], [[volk]]ov, [[tur]]ov, [[ris]]ov in drugih manjših živali. Takšnih jam so odkrili največ na [[kras]]u, na Notranjskem. Znane jame so ; [[Betalov spodmol]], [[Postojnska jama]], [[Parska golobina]] pri Pivki, Kostanjevica ob Krki, Črni kal nad Koprom, Pivška kotlina. Tu je bila pokrajina poleti brez snega in dovolj ugodna za bivanje. Tam so arheologi našli razna orodja, kot so; ročne konice, strgala, kline, narejene iz priročnih kamnov vrste,[[porfir]], [[groh]], [[kvarcit]], [[Roženecroženec|roženci]]. Sledile so najdbe iz [[Mlajši paleolitik|mlajšega paleolitika]], ki je trajal od 40 .000 do 8 .000 let pr. n. št. Lovci so začeli uporabljati [[lučalo]], [[lok]], [[Harpuna|harpuno]], znali so tudi že organizirati skupinski lov na posamezno divjad, lovske skupine so sledile čredam severnih jelenov, kadar so se ti umikali pred toplejšim podnebjem. Ulov je bil večji, postavljali so si tudi večja bivališča.

=== Najdišči Divje babe in Potočka zijalka ===

Slovenski [[paleolitik]] premore dve najdišči, ki močno izstopata iz evropskega povprečja. To sta jamski najdišči [[Divje babe]] in [[Potočka zijalka]]. Obe najdišči se med seboj dopolnjujeta in slovita po svoji enkratni najdbi. Divje babe so pomembne zaradi najdene [[Najstarejša piščalka|najstarejše piščali]], Potočka zijalka pa predvsem zaradi najstarejše najdene posebno izdelane [[Šivankašivanka|šivanke]]. Oba predmeta sodita med temeljne pridobitve človeštva in še vedno služita svojemu namenu v rahlo spremenjeni obliki, čeprav so od genialnega [[izum]]a minila dolga desettisočletja. Tudi ostalo najdeno kameno in koščeno orodje je dobro izdelano, arheologi ga uvrščajo v najstarejši obdobji [[aurignacien]]sko in [[gravettien]]sko. Takšna orodja so takratni ljudje uporabljali do konca [[paleolitik]]apaleolitika

*F.Osole, F. (1975). ''Poselitev Slovenije v Pleistocenu, Arheološka najdišča Slovenije'', izšlo leta 1975,.

*F.Osole, F. (1974) ''Radiokarbonske datacije v slovenskem Paleolitiku,Situla'', izšlo leta 1974,.

*Srečko Brodar, F. Osole, M. Brodar, ''Ledenodobne kulture v Sloveniji'', razstavni katalog, Ljubljana, 1979,.

*Ivan TurkStele, France; SteleTurk, Ivan )1997). ''Ob zori časov''- ''– Divje babe 1 in Potočka zijalka'', izdal[[Znanstvenoraziskovalni ZRC,center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, sponzoriral Mestni muzej Idrija]].