Arheologija: Razlika med redakcijama

'''Arheologija''' ([[grščina|grško]] ''ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; ''in'' -λογία, -logiā'') je ena od samostojnih [[zgodovina|zgodovinskih]] [[znanost|znanstvenih]] [[veda|ved]], ki preučuje [[človek|človeško]] preteklost. Od drugih zgodovinskih ved jo loči predvsem način pridobivanja in preučevanja virov. Podobo preteklosti namreč gradi predvsem s preučevanjem [[materialni zgodovinski viri|materialnih virov]], do katerih pride s pomočjo [[izkopavanje|izkopavanj]]. Vendar pa so izkopavanja le drobec arheološke prakse.'''

== '''Prva arheologinja''' ==

'''Po [[legenda|legendi]] naj bi bila prva arheologinja [[Sveta Helena (svetnica)|sv. Helena]], mati rimskega cesarja [[Konstantin Veliki|Konstantina Velikega]], ki je vpeljal krščanstvo v [[Rimsko cesarstvo]]. Kot slednji naj bi tudi ona bila kristjanka. Iskala je križ, na katerem so križali [[Jezus]]a. Ko je izkopavala na Oljski gori pri [[Jeruzalem]]u, je končno našla mnogo križev. Ker niso vedeli, na katerem je visel [[Kristus]], so pripeljali na goro [[slepota|slepega]] moža. Začel se je dotikati križev in ko se je

Sv. Helena je [[zavetniki|zavetnica]] arheologov še danes.'''

== '''Arheološka praksa''' ==

'''Najprej je treba [[arheološko najdišče|najdišče]] odkriti. To je naloga [[arheološka topografija|arheološke topografije]], ki se začne z načrtnim zbiranjem podatkov o terenskih odkritjih, bodisi že objavljenih ali pa zapisanih v arhivskih dokumentih (pregled [[zemljevid]]ov za značilnimi [[ledinsko ime|ledinskimi imeni]]). Sledijo terenski pregledi, ki zbrane podatke preverijo na terenu in ob tem iščejo nove možne lokacije poselitve. Za to so potrebni različni postopki, s katerimi [[arheolog]]i včasih posegajo v zemeljske plasti, včasih pa tudi ne. Najstarejša metoda so načrtni obhodi zemljišča, anketiranje domačinov ter površinski in podpovršinski pregledi z zbiranjem in kartiranjem predmetov, ki so dokaz človekovega bivanja. V zadnjih desetletjih je arheologom v veliko pomoč [[Interdisciplinarnost|interdisciplinarno sodelovanje]] z [[Aerofotografija|aerofotografijo]], [[Meritve električne upornosti tal|meritvami električne upornosti tal]], [[Megnetnometrične preiskave|magnetometričnimi preiskavami]] in uporabo [[georadar]]ja. Pred izkopavanjem se podatki o najdišču dopolnijo s podrobno geodetsko izmero [[relief]]a. Tako zbrani podatki omogočajo kar najbolj gospodarno načrtovanje izkopavanja in so pomemben vir za dokumentiranje stanja pred posegom.'''

'''Izkopavanje je lahko le poskusno ali pa načrtno, s tem da so pri poskusnem izkopovalne površine manjše. Pri tem delu je treba poskrbeti za kar najboljšo [[dokumentacija|dokumentacijo]], ki pozneje omogoča rekonstrukcijo prvotnega terenskega stanja, saj vsako izkopavanje nepovratno uniči raziskovani del najdišča. Osnovni namen izkopavanja je zaslediti in dokumentirati kulturne ostanke, plasti, sledi dogajanja na zemljišču, za kar so potrebne različne tehnike, ki morajo biti prilagojene posebnostim posameznih najdišč. Dokumentirane morajo biti najdiščne okoliščine vsakega najdenega predmeta, za poznejše [[laboratorijska analiza|laboratorijske analize]] pa je treba zbrati vzorce ostankov organskega in neorganskega izvora.'''

'''Pri vsem tem arheologi sodelujejo z znanstveniki številnih naravoslovnih ved. Tako na primer [[Antropologija|antropologi]] preučujejo človeške ostanke, [[Zoologija|zoologi]] živalske, [[Botanika|botaniki]] rastlinske, [[Geologija|geologi]] kamninske, [[metalurgija|metalurgi]] kovinske, [[fizika|fiziki]] določajo starost - [[datacija|datirajo]] po vsebnosti [[Radiometrično datiranje|izotopa C-14]], [[lesarstvo|lesarji]] čas rasti lesa po branikah ([[dendrokronologija]]). Število sodelujočih ved se nenehno povečuje. Arheologi so koordinatorji med njimi, pa tudi vmesni člen med [[teren]]om in [[laboratorij]]em. Poleg tega imajo pomemben delež v poizkopovalni obdelavi in razlagi pridobljenih podatkov.'''

'''Gradivo, ki ga arheolog preučuje je različno, lahko je le [[fragment]], najdiščni skupek (npr. [[grobna celota]]), [[najdišče]] ali skupek najdišč v pokrajini. Vsaka od teh oblik zahteva ustrezno metodo preučevanja.'''

'''Med gradivom prevladujejo [[artefakt]]i. Preden se arheolog loti njihove obravnave, morajo biti očiščeni, [[konzervacija|konzervirani]] in slikovno dokumentirani. Nato jih poskusi razvrstiti v podobnostne skupine ter ugotoviti njihovo časovno in kulturno mesto. Iz samih najdiščnih okoliščin je pogosto mogoče sestaviti relativno časovno zaporedje nastanka posameznih skupin predmetov. Za to je arheologija od geologije prevzela [[stratigrafska metoda|stratigrafsko metodo]], po kateri so različne plasti praviloma različne po nastanku in starosti, zgornje mlajše od spodnjih. Podobno velja tudi za širitev v prostoru. Pri večjih [[grobišče|grobiščih]] se na primer pogosto pokaže, da so se širila postopoma. Najdbe na začetnem predelu so torej starejše od tistih na obrobju. Absolutno postavitev v čas pa poleg že omenjenih naravoslovnih metod, omogočajo tudi časovno ozko opredeljeni predmeti (predvsem [[novec|novci]]), ki izvirajo iz območij pisnih kultur z znanimi zgodovinskimi letnicami. S tako opredeljenimi predmeti je mogoče postaviti v čas tudi njihova najdišča.'''

'''Šele ko arheologjia opravi vse to ogromno delo, pretvori predmete v zgodovinsko govorico in jo z drugimi zgodovinskimi vedami združi v enotno pripoved o [[preteklost]]i.'''

== '''Delitev arheologije z ozirom na časovno obdobje najdenih predmetov raziskovanja''' ==

'''Arheologi so pričeli deliti arheološke najdbe najprej v dve veliki obdobji in sicer:'''

*'''Prazgodovinsko obdobje,'''

*'''Zgodovinsko obdobje, to je obdobje, ko med najdbami najdejo tudi zapisane vire, lahko nepopolne ali popolne.'''

=== '''Delitev prazgodovinske dobe''' ===

'''Arheologi prazgodovinsko dobo poznajo po daljših in krajših obdobjih, poimenovanih s sledečimi imeni:'''

*'''[[Paleolitik]],'''

*'''[[Mezolitik]],'''

*'''[[Neolitik]],'''

*'''[[Eneolitik]],'''

*'''[[Bronasta doba]],'''

*'''[[Železna doba]].'''

=== '''Delitev Zgodovinske dobe''' ===

'''Arheologija zgodovinske dobe se deli glede na predmet raziskovanja, geografsko področje raziskovanja in vrste najdb v:'''

*'''[[Egiptologija|Egiptologijo]],'''

*'''[[Biblijska arheologija|Biblijsko arheologijo]],'''

*'''[[Antična arheologija|Antično arheologijo]] - proučuje antično civilizacijo Grčije, grške kolonije, Rima in rimskih provinc,'''

*'''[[Starokrščanska arheologija|Starokrščansko arheologijo]],'''

*'''[[Srednjeveška arheologija|Srednjeveško arheologijo]],'''

*'''[[Novoveška arheologija|Novoveško arheologijo]],'''

*'''[[Industrijska arheologija|Industrijsko arheologijo]] in razne specialne arheologije.'''

== '''Najstarejše človeške kulture''' ==

'''Najstarejše človeške kulture so se razvijale v času, ko se je podnebje na [[Zemlja|zemlji]] močno spremenilo. Takrat so [[Povprečna letna temperatura|povprečne letne temperature]] bile med 8 °C in 12 °C, led je pričel pokrivati velike dele zemeljske površine. Severna Evropa je bila pokrita pod ledeno ploščo, [[led]] je oklenil tudi [[Alpe]], [[Karpati|Karpate]] in [[Pireneji|Pireneje]]. V celoti je bilo po oceni [[glaciolog]]ov pod ledom 55 milijonov km² površine zemlje, danes jo je npr. le 15 milijonov km². Glaciologi so tudi ugotovili da [[Pleistocen]] ni imel nenehoma mrzlo obdobje. Temperatura je večkrat zrasla- (v medledenih obdobjih) in spet padla v obdobjih poledenitve. V Alpah so zasledili štiri poledenitve, ki so jih imenovali po alpskih rekah [[Gṻnška poledenitev]], [[Mindelska poledenitev]], [[Riška poledenitev]] in [[Wṻrmska poledenitev]], vmes pa so bile tri [[Medledena doba|medledene dobe]]. Prav v času ledenih dob so nastajale prve človeške [[Kultura|kulture]]. Dokaz za človeško kulturo so najdbe [[Orodje|orodij]]. V Evropi je za zdaj prvi [[človečnjak]], ki je zanesljivo znal izdelovati orodje in uporabljati ogenj, vzravnani človek ali ''Homo erectus'', ki so ga odkrili v kraju [[Bilzigsleben]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Živel je v srednjem [[pleistocen]]u njegovo starost na osnovi ostankov ocenjujejo na starost 1 900 000 do 300 000 let. Za izvor [[Človeštvo|človeštva]] pa antropologi in arheologi postavljajo [[Afrika|Afriko]], predvsem območje velikega [[Tektonski jarek|tektonskega jarka]] [[Rift Valley]], ki se vleče od [[Rdeče morje|Rdečega morja]] do [[Tanzanija|Tanzanije]]. Najdišča se tu rastezajo od [[Hadar]]ja na severu do jezera [[Eyasi]] na jugu. Stara kamena doba ali [[Paleolitik]] je najstarejše in najdaljše obdobje v človeški zgodovini. Razsežnost tega obdobja arheologi večkrat ponazorijo časovno s prikazom na uri s kazalci, takole; >>če bi bilo človeštvo danes staro 24 ur, bi od tega preživelo 23 ur in 55 minut v paleolitiku. Ves ta čas se je človek preživljal z [[lov]]om in [[nabiralništvo]]m.'''

== '''Arheološke najdbe najstarejših kultur v Sloveniji''' ==

'''Najdišča najstarejših človeških kultur v Sloveniji arheologi umeščajo v obdobje pred približno 100 000 leti, strokovno jih imenujejo ''[[Mousterienska kultura]]'', čeprav človeških okostij še niso našli, so našli dovolj različnih orodij, katera so uporabljali pri vsakdanjem lovu in nabiralništvu. Gorski svet je bil takrat pokrit z [[ledenik]]i, ki so segali daleč v rečne doline, kjer so bile večje jame in rovi primerna skrivališča za živali ter začasna bivališča za tedanje ljudi. Našli so ostanke kosti živali katere so ulovili in pojedli. Med kostmi je največ kosti [[Jamski medved|jamskih medvedov]], [[Navadni jelen|navadnih jelenov]], [[volk]]ov, [[tur]]ov, [[ris]]ov in drugih manjših živali. Takšnih jam so odkrili največ na [[kras]]u, na Notranjskem. Znane jame so ; [[Betalov spodmol]], [[Postojnska jama]], [[Parska golobina]] pri Pivki, Kostanjevica ob Krki, Črni kal nad Koprom, Pivška kotlina. Tu je bila pokrajina poleti brez snega in dovolj ugodna za bivanje. Tam so arheologi našli razna orodja, kot so; ročne konice, strgala, kline, narejene iz priročnih kamnov vrste,[[porfir]], [[groh]], [[kvarcit]], [[Roženec|roženci]]. Sledile so najdbe iz [[Mlajši paleolitik|mlajšega paleolitika]], ki je trajal od 40 000 do 8 000 let pr. n. št. Lovci so začeli uporabljati [[lučalo]], [[lok]], [[Harpuna|harpuno]], znali so tudi že organizirati skupinski lov na posamezno divjad, lovske skupine so sledile čredam severnih jelenov, kadar so se ti umikali pred toplejšim podnebjem. Ulov je bil večji, postavljali so si tudi večja bivališča.'''

== '''Najdišči Divje babe in Potočka zijalka''' ==

'''Slovenski [[paleolitik]] premore dve najdišči, ki močno izstopata iz evropskega povprečja. To sta jamski najdišči [[Divje babe]] in [[Potočka zijalka]]. Obe najdišči se med seboj dopolnjujeta in slovita po svoji enkratni najdbi. Divje babe so pomembne zaradi najdene [[Najstarejša piščalka|najstarejše piščali]], Potočka zijalka pa predvsem zaradi najstarejše najdene posebno izdelane [[Šivanka|šivanke]]. Oba predmeta sodita med temeljne pridobitve človeštva in še vedno služita svojemu namenu v rahlo spremenjeni obliki, čeprav so od genialnega [[izum]]a minila dolga desettisočletja. Tudi ostalo najdeno kameno in koščeno orodje je dobro izdelano, arheologi ga uvrščajo v najstarejši obdobji [[aurignacien]]sko in [[gravettien]]sko. Takšna orodja so takratni ljudje uporabljali do konca [[paleolitik]]a'''

== '''Viri''' ==

*'''F.Osole, ''Poselitev Slovenije v Pleistocenu, Arheološka najdišča Slovenije'', izšlo leta 1975,'''

*'''F.Osole, ''Radiokarbonske datacije v slovenskem Paleolitiku,Situla'', izšlo leta 1974,'''

*'''Srečko Brodar, F. Osole, M. Brodar, ''Ledenodobne kulture v Sloveniji'', razstavni katalog, Ljubljana 1979,'''

*'''Ivan Turk, France Stele, ''Ob zori časov''- ''Divje babe 1 in Potočka zijalka'', izdal ZRC, Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, sponzoriral Mestni muzej Idrija.'''

== '''Glej tudi''' ==

* [[arheoakustika|'''arheoakustika''']]

* [[Archäologische landesaufnahme|'''Archäologische landesaufnahme''']]

* [[Radiometrično datiranje|'''Radiometrično datiranje''']]

* [[Razvoj slovenske arheologije|'''Razvoj slovenske arheologije''']]

* [[Marmor|'''Marmor''']]

* [[Situlska umetnost|'''Situlska umetnost''']]

* [[Ötzi|'''Ötzi''']]

== '''Zunanje povezave''' ==

* '''[http://www.archeologie-online.de/ archeologie-online.de] {{ikona de}}'''

* '''[http://www.archaeologynews.org/ Arheološke novice] {{ikona en}}'''

* '''[http://www.civilization.ca/archeo/archeoe.asp Kanadski muzej civilizacije, oddelek za arheologijo] {{ikona en}}'''

* [http://www.arheologija.si/ '''Slovensko arheološko društvo''']

* '''[http://www.worldarchaeologicalcongress.org/site/home.php Svetovni arheološki kongres] (WAC) {{ikona en}}'''

[[Arheološka nahajališča|'''Arheološka nahajališča''']]