Krištof Kolumb: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m natančnost |
|||
Vrstica 26:
V Kolumbovih časih je postala [[svilna cesta]], trgovska pot do [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]], nevarna ko se je končalo obdobje, ko so [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] vzdrževali mir. V 1480. letih je z brati razvil idejo da bi dosegel [[Indija|Indijo]] s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kralju [[Janez II. Portugalski|Janezu II.]], a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel h [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinandu Aragonskemu]] in [[Izabela I. Kastiljska|Izabeli Kastiljski]], ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje.
Kolumb je leta [[1492]] prečkal [[Atlantski ocean]] in [[12. oktober|12. oktobra]] dosegel [[Amerika|Ameriko]] pod zastavo [[Kastilja|kastiljske]] [[Španija|Španije]]. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale [[Severna Amerika|Severne Amerike]] dosegli [[Vikingi]] pod vodstvom [[Leif Erikson|Leifa Eriksona]], je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med [[Evropejci]] in [[Ameriški staroselci|ameriškimi staroselci]] ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Do konca svojega življenja je priplul še trikrat med 1492 in 1502. Pri tem Kolumb ni odkritelj samega celinskega dela Amerike; tega je šele leta 1497 prvi dosegel italijanski raziskovalec [[John Cabot|Giovanni Caboto]] (John Cabot). Kolumb je na svojem prvem potovanju odkril [[Bahami|Bahame]], [[Kuba|Kubo]] in [[Hispaniola|Hispaniolo]] ter na drugem večji del [[Mali Antili|Malih Antilov]] in [[Portoriko]]. Celino je prvič dosegel šele na tretjem potovanju leta 1498, ko je za kratek čas pristal v delti [[Orinoko|Orinoka]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Na zadnjem, četrtem potovanju (1502–1504) je v iskanju prehoda v [[Indijski ocean]] raziskal velik del obale [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]].
Leta 1500 je bil zaradi obtožb o tiraniji in nesposobnosti pri upravljanju odkritih ozemelj skupaj z brati aretiran ter razrešen funkcij, ki so mu pripadale po pogodbi. Nekaj tednov kasneje ga je kralj Ferdinand osvobodil, mu povrnil premoženje in financiral še zadnjo odpravo. Po Kolumbovi smrti so njegovi dediči za uveljavitev pravic sprožili vrsto sodnih postopkov proti Kastiljski kroni, ki so trajali še več desetletij in dobili skupno ime ''[[pleitos colombinos]]'' (»kolumbske tožbe«).
| |||