Neptun: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m odvzem statusa IČ glede na soglasje
Spihanica (pogovor | prispevki)
m slovnica
Vrstica 97:
</td></tr></table>
}}
'''Neptún''' je [[zunanji planet|zunanji]], po oddaljenosti od [[Sonce|Sonca]] osmi [[planet]] v [[Osončje|Osončju]] (v času, ko je [[Pluton]], ki ima [[izsrednost|izsredno]] [[tir]]nico, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni [[plinasti velikan|plinasti orjak]] v našem Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih velikanovorjakov, ima večjo maso kot [[Uran (planet)|Uran]], ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
 
Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot [[Saturn (planet)|Saturnovi]]. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila ''[[Voyager 2]]'' to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi [[veter|vetrove]], ki pihajo s hitrostjo 2000&nbsp;km/h, v ozračju pa so znatne količine [[vodik]]a, [[helij]]a in [[metan]]a, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu ''Voyagerja 2'' leta [[1989]] se je na južni polobli nahajala [[Velika temna pega]], primerljiva z [[Velika rdeča pega|Veliko rdečo pego]] planeta [[Jupiter (planet)|Jupitra]]. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno [[Triton (luna)|Triton]] označujejo njena [[vzvratna tirnica]], izredno nizke temperature (38 [[Kelvin|K]]) in zelo redka (14 [[Bar (enota)|mikrobarov]]) atmosfera iz dušika in metana.
Vrstica 128:
[[Slika:Neptune darkspot.jpg|thumb|250px|left|''Velika temna pega'', kot jo je posnel ''[[Voyager 2]]''.]]
 
Ker je Neptun od Sonca zelo oddaljen, prejme zelo malo toplote. Temperatura najvišjih plasti ozračja znaša le -218&nbsp;°C (55 K). Ker je Neptun plinasti velikanorjak, nima trdnega površja. Vendar pa z globino plasti postajajo čedalje toplejše. Verjetno je ta toplota ostanek iz časov [[Nastanek Osončja|nastajanja Osončja]], ko je na planet padala snov, sedajzdaj pa se toplota počasi oddaja nazaj v vesolje. Neptunovo [[ozračje]] ima najhitrejše vetrove v Osončju, in sicer hitrosti do 2000&nbsp;km/h, najbrž pa jih poganja tok toplote iz notranjosti.
 
Notranja sestava je podobna [[Uran (planet)|Uranovi]]. Planet ima verjetno [[planetarno jedro|jedro]] iz (stopljenihstaljenih) kamnin in kovin, ki ga obdaja mešanica kamnin, vode, amonijakaamoniaka in metana. Ozračje, ki sega od roba morda 10 do 20 odstotkov razdalje do središča planeta, je večinoma sestavljeno iz vodika in helija, z globino pa naraščajo količine metana, amonijakaamoniaka in vode, ki se nato zlijejo v tekočo notranjost. Tlak v središču Neptuna je več milijonkrat večji od tlaka na površju [[Zemlja|Zemlje]]. Pri primerjavi hitrosti vrtenja in stopnji [[sploščenost]]i je ugotovljeno, da je pri Neptunu masa enakomerneje razporejena kot pri Uranu, ki ima maso bolj zbrano v središču planeta.
 
Neptun je podoben Uranu tudi pri svoji [[magnetosfera|magnetosferi]], saj je njegovo [[magnetno polje]] glede na os [[vrtenje|vrtenja]] zelo nagnjeno - in sicer za 47 stopinj, središče magnetnega polja pa je od fizičnega središča planeta oddaljeno vsaj 0,55 planetovega polmera (okoli 13.500 kilometrov). Na podlagi primerjave magnetnih polj obeh planetov so znanstveniki mnenja, da je tako nenavadna orientacija značilna za tokove v notranjoti planeta.
 
Neptunom in Uranom se razlikujeta tudi po stopnji [[Meteorologija|meteorološke]] dejavnosti. Uran je dokaj blede barve, Neptunovi visoki vetrovi pa omogočajo razvoj posebnih vremenskih pojavov. Leta [[1989]], ko je mimo Neptuna letelo vesoljsko plovilo ''Voyager 2'', je bila vidna [[velika temna pega]], vrtinčast viharni sistem velikosti [[Evrazija|Evrazije]]. Vihar spominja na [[Jupiter (planet)|Jupitrovo]] [[Velika rdeča pega|veliko rdečo pego]], vendar je do junija 1994 očitno izginil. Novejša slika, ki jo je [[2. november|2. novembra]] [[1994]] posnel [[Hubblov vesoljski teleskop]], kaže na podobne manjše viharje na Neptunovi severni polobli. Med plinastimi velikaniorjaki so bili samo na Neptunu opazni visoki oblaki, ki so metali senco na spodnje plasti oblakov.
 
== Planetovi obroči ==
Vrstica 211:
Leta 1977 izstreljena ameriška sonda ''Voyager 2'' je do danes edino [[vesoljsko plovilo|plovilo]], ki se je približalo Neptunu. To je bil zadnji planet, ki ga je sonda lahko obiskala, zato je bila sprejeta odločitev, da bo opravila bližnji mimolet lune Triton, ne glede na posledice za sondin tir. Najbližje Neptunu je letela 25. avgusta 1989, ko se je približala na razdaljo 4400 km vrhnjemu delu atmosfere. Na tej razdalji so signali s sonde do Zemlje potovali več kot štiri ure, zato jo je upravljal samodejni program. Sonda je ob mimoletu potrdila obstoj magnetnega polja in izmerila njegove značilnosti. Meritve [[Radijski valovi|radijskega valovanja]] so dale odgovor na vprašanje o [[Vrtilna doba|vrtilni dobi]]. Pokazalo se je tudi, da ima planet presenetljivo aktiven vremenski sistem, odkritih je bilo šest novih lun in nadaljnji obroči.<ref>{{navedi knjigo |last=Burgess |first=Eric |year=1991 |title=Far Encounter: The Neptune System |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-07412-4}}</ref>
 
Leta 2003 je agencija [[NASA]] v svojo srednjeročno vizijo raziskovanj osončja vključila odpravo, podobno odpravi ''[[Cassini-Huygens]]'' s predvidenim datumom izstrelitve okrog leta 2016, ki bi podrobneje preučila Neptunov sistem.<ref name="proposal"/> Vendar odprava v kasnejše strateške dokumente ni bila vključena; preučevanje t. i. razreda ledenih velikanovorjakov v okviru ameriškega vesoljskega programa se bo v bližnji prihodnosti osredotočalo na Uran,<ref>{{navedi novice| url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=36315 |title=NRC: Vision and Voyages for Planetary Science in the Decade 2013-2022 - Executive Summary |date=7.2.2011 |work=SpaceRef |accessdate=8.2.2013}}</ref> nadaljnje odprave proti Neptunu pa zaenkrat niso predvidene.
 
== Sklici in opombe ==