Uran (planet): Razlika med redakcijama

dodanih 11 zlogov ,  pred 5 leti
m
slovnica
m (odvzem statusa IČ glede na soglasje)
m (slovnica)
| sledi
|}
'''Urán''' je [[zunanji planet|zunanji]], sedmi [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] v [[Osončje|Osončju]]. Je [[plinski velikan|plinasti orjak]], tretji največji po [[premer]]u in četrti največji po [[masa|masi]]. Imenuje se po [[grška mitologija|grškem bogu]] [[nebo|neba]] in [[praoče]]tu drugih [[bog]]ov [[Uran (mitologija)|Uranu]] ({{jezik-grc|Οὐρανός}}: Oúranós). Njegov znak je [[Slika:Uranus symbol.ant.png|22px]] (astrološki) ali [[Slika:Uranus symbol.svg|22px]] (astronomski). Prvi znak izhaja iz imena Uranovega odkritelja, [[William Herschel|Williama Herschla]]. Drugi znak je sestavljen iz znaka za Sonce in puščice Marsa, ker je bil Uran v grški mitologiji poosebljenje nebes, kjer prevladujeta svetloba Sonca in moč Marsa.
 
[[NASA|Nasino]] [[vesoljsko plovilo]] ''[[Voyager 2]]'' je edino, ki je obiskalo planet, v prihodnosti pa novi poleti niso načrtovani. Plovilo so izstrelili leta 1977, Uranu pa se je najbolj približalo 24. januarja 1986, nato pa je nadaljevalo svojo pot proti [[Neptun (planet)|Neptunu]].
Uran je prvi planet, odkrit v sodobnem času. Herschel ga je uradno odkril 13. marca [[1781 v znanosti|1781]], do takrat pa so bili iz antike znani samo [[klasični planet]]i od [[Merkur (planet)|Merkurja]] do [[Saturn (planet)|Saturna]]. Odkritje Urana je prvič v sodobni človeški zgodovini razširilo meje Osončja. Prav tako je bil to prvi planet, odkrit z uporabo [[tehnologija|tehnologije]] (z [[daljnogled]]om), čeprav je kot klasični planeti viden s prostim očesom.
 
Notranja sestava Urana je podobna Neptunovi, oba pa se po kemični sestavi razlikujeta od drugih dveh plinskihplinastih velikanovorjakov, Jupitra in Saturna. Zaradi tega ju astronomi razvrščajo v drugo kategorijo »ledenih velikanovorjakov«. Uranova atmosfera, čeprav v osnovni sestavi vsebnosti vodika in helija podobna Jupitrovi in Saturnovi, vsebuje več »ledov« kot je [[led|vodni led]], [[amonijak]] in [[metan]], ter sledi [[ogljikovodik]]ov.<ref name="Lunine1993">Lunine (1993).</ref> Njegova [[Atmosfera nebesnega telesa|atmosfera]] je v Osončju nahladnejša z najnižjo temperaturo 49&nbsp;[[kelvin|K]] (–224&nbsp;[[celzij|°C]]). Zgradba oblakov je kompleksna in plastna. V najnižjih oblakih se verjetno nahaja [[voda]], v najvišjih pa metan.<ref name="Lunine1993" /> Notranjost Urana v glavnem sestavljajo ledovi in skale.<ref name="Podolak1995">Podolak, Weizman, Marley (1995).</ref>
 
== Odkritje in poimenovanje ==
Uran ima 27 znanih [[naravni satelit|naravnih satelitov]].<ref name=Jewitt2006 >Sheppard, Jewitt, Kleyna (2006)</ref> Imena teh lun so izbrana iz oseb v delih [[William Shakespeare|Williama Shakespearja]] in [[Alexander Pope|Alexandra Popa]].<ref name=Faure2007 >Faure, Mensing (2007).</ref><ref name=Nineplanets>{{navedi splet|title=Uranus |url=http://www.nineplanets.org/uranus.html|publisher=nineplanets.org|accessdate=2007-07-03|language=en}}</ref> Glavnih satelitov je pet: [[Miranda (luna)|Miranda]], [[Ariel (luna)|Ariel]], [[Umbriel (luna)|Umbriel]], [[Titanija (luna)|Titanija]] in [[Oberon (luna)|Oberon]].<ref name=Faure2007/> Manjši pa so: [[Kordelija (luna)|Kordelija]], [[Ofelija (luna)|Ofelija]], [[Bianca (luna)|Bianca]], [[Kresida (luna)|Kresida]], [[Desdemona (luna)|Desdemona]], [[Julija (luna)|Julija]], [[Portia (luna)|Portia]], [[Rozalinda (luna)|Rozalinda]], [[Belinda (luna)|Belinda]], [[Puck (luna)|Puck]] in drugi
 
Uranski satelitski sistem je najmanjši med plinskimiplinastimi velikaniorjaki; skupna masa vseh petih največjih lun je manjša od polovice mase [[Triton (luna)|Tritona]].<ref name=Jacobson1992 >Jacobson; ''idr.'' (1992).</ref> Največja luna, Titanija, ima premer 788,9&nbsp;km, oz. manj kot polovico premera Lune, a malenkost več kot [[Rea (luna)|Rea]], druga največja Saturnova luna. S tem je Titanija [[seznam naravnih satelitov po premeru|osma največja luna]] v Osončju. Lune imajo tudi sorazmerno majhen [[albedo]]: Od 0,20 (Umbriel) do 0,35 (Ariel; v zeleni luči).<ref name=Smith1986 /> Lune so ledeno skalni konglomerati, sestavljeni iz približno enakih delov ledu in skal. Domneva se, da lahko led vsebuje [[amonijak]] in [[ogljikov dioksid]].<ref name=summary>{{navedi splet|title=Voyager Uranus Science Summary|work=NASA/JPL|url=http://www.solarviews.com/eng/vgrur.htm|year=1988|accessdate=2007-06-09|language=en}}</ref><ref name=Hussmann2006>Hussmann, Sohl, Spohn (2006).</ref>
 
Med vsemi lunami ima Ariel najmlajšo površino z najmanj udarnih kraterjev, medtem ko ima Ubriel najstarejšo.<ref name=Smith1986/><ref name=summary /> Na Mirandi se nahajajo [[kanjon]]i, ki so približno 20&nbsp;km globoki, terasaste plasti in s kaotično razliko v starosti površja in drugih značilnostih.<ref name=Smith1986/>
131

urejanj