Uran (planet): Razlika med redakcijama

'''Urán''' je [[zunanji planet|zunanji]], sedmi [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] v [[Osončje|Osončju]]. Je [[plinski velikan|plinasti orjak]], tretji največji po [[premer]]u in četrti največji po [[masa|masi]]. Imenuje se po [[grška mitologija|grškem bogu]] [[nebo|neba]] in [[praoče]]tu drugih [[bog]]ov [[Uran (mitologija)|Uranu]] ({{jezik-grc|Οὐρανός}}: Oúranós). Njegov znak je [[Slika:Uranus symbol.ant.png|22px]] (astrološki) ali [[Slika:Uranus symbol.svg|22px]] (astronomski). Prvi znak izhaja iz imena Uranovega odkritelja, [[William Herschel|Williama Herschla]]. Drugi znak je sestavljen iz znaka za Sonce in puščice Marsa, ker je bil Uran v grški mitologiji poosebljenje nebes, kjer prevladujeta svetloba Sonca in moč Marsa.

Notranja sestava Urana je podobna Neptunovi, oba pa se po kemični sestavi razlikujeta od drugih dveh plinskihplinastih velikanovorjakov, Jupitra in Saturna. Zaradi tega ju astronomi razvrščajo v drugo kategorijo »ledenih velikanovorjakov«. Uranova atmosfera, čeprav v osnovni sestavi vsebnosti vodika in helija podobna Jupitrovi in Saturnovi, vsebuje več »ledov« kot je [[led|vodni led]], [[amonijak]] in [[metan]], ter sledi [[ogljikovodik]]ov.<ref name="Lunine1993">Lunine (1993).</ref> Njegova [[Atmosfera nebesnega telesa|atmosfera]] je v Osončju nahladnejša z najnižjo temperaturo 49&nbsp;[[kelvin|K]] (–224&nbsp;[[celzij|°C]]). Zgradba oblakov je kompleksna in plastna. V najnižjih oblakih se verjetno nahaja [[voda]], v najvišjih pa metan.<ref name="Lunine1993" /> Notranjost Urana v glavnem sestavljajo ledovi in skale.<ref name="Podolak1995">Podolak, Weizman, Marley (1995).</ref>

Uranski satelitski sistem je najmanjši med plinskimiplinastimi velikaniorjaki; skupna masa vseh petih največjih lun je manjša od polovice mase [[Triton (luna)|Tritona]].<ref name=Jacobson1992 >Jacobson; ''idr.'' (1992).</ref> Največja luna, Titanija, ima premer 788,9&nbsp;km, oz. manj kot polovico premera Lune, a malenkost več kot [[Rea (luna)|Rea]], druga največja Saturnova luna. S tem je Titanija [[seznam naravnih satelitov po premeru|osma največja luna]] v Osončju. Lune imajo tudi sorazmerno majhen [[albedo]]: Od 0,20 (Umbriel) do 0,35 (Ariel; v zeleni luči).<ref name=Smith1986 /> Lune so ledeno skalni konglomerati, sestavljeni iz približno enakih delov ledu in skal. Domneva se, da lahko led vsebuje [[amonijak]] in [[ogljikov dioksid]].<ref name=summary>{{navedi splet|title=Voyager Uranus Science Summary|work=NASA/JPL|url=http://www.solarviews.com/eng/vgrur.htm|year=1988|accessdate=2007-06-09|language=en}}</ref><ref name=Hussmann2006>Hussmann, Sohl, Spohn (2006).</ref>