Izvir: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjeno |
→Izvir kot habitat: dodano |
||
Vrstica 55:
== Izvir kot habitat ==
Z [[biologija|biološkega]] stališča so izviri pot med površinskimi vodami in podzemljem. Mnogo [[organizem|organizmov]], ki živi v jamah, je prišlo v podzemlje skozi izvire. V samih izvirih živijo [[rastline]] in [[živali]], ki za preživetje potrebujejo čisto vodo in stabilne okoljske razmere, okoli njih pa organizmi vlažnega okolja. [[Ekologija|Ekološko]] gledano so izviri oligotrofni [[habitat]]i - v njih je malo hranilnih snovi in naseljuje jih povsem drugačna združba kot nižji del vodotoka. Zato so pomembni s stališča [[biodiverziteta|biodiverzitete]], hkrati pa zelo ranljivi na [[onesnaževanje]] ali druge spremembe (odstranjevanje vegetacije, vnos hranil itd.) zaradi prilagojenosti te združbe na stalne pogoje.
== Sveti izviri ==
Sveti izvir je majhno vodno telo, ki izhaja iz zemlje in ga častijo v [[poganstvo|poganski]] ali [[krščanstvo|krščanski]] [[religija|religiji]]. Mitologija antične Grčije je bila polna svete in opevanih izvirov - predvsem Kastalijski izvir na [[parnas (gora)|Parnas]]u in Pierianski v Makedoniji. V srednjeveški Evropi so bili sveti vodnjaki pogosto poganska sveta mesta, ki so kasneje postala krščanska. Izraz "sveto " se pogosto uporablja, kadar se nanaša na izvir vode omejenega obsega (ne jezero ali reka, vendar pa bazen in naravni izvir in mlaka), ki ima določen pomen pri folklori lokalnega območja. To je lahko v obliki določenega imena, povezano z legendo, pripisovanje zdravilnih lastnosti v vodi skozi duhovno prisotnost skrbnika duha ali krščanskega svetnika ali obred ali ritual s središčem na lokaciji. V krščanski mitologiji je veljalo, da je izvirska voda pritekla zaradi delovanj svetnika, znano tema je zlasti v [[hagiografija|hagiografiji]] keltskih svetnikov.
== Glej tudi ==
| |||