Rim: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri |
|||
Vrstica 92:
Eden od simbolov Rima, [[Kolosej]] ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji [[amfiteater]] kdajkoli zgrajen v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Zgraditi so ga dali cesarji [[Flavijci|Flavijske]] rodbine: [[Vespazijan]], [[Tit]] in [[Domicijan]], zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu [[Neron]]a v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe [[gladiator]]jev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.
Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar Karakala v Rimu zgraditi svoje slovite [[Karakolove terme|terme]]. Drugo stoletje po [[Jezus Kristus|Kristusu]] je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, ki so jih organizirali vladarji, v predstavah, bojih in igrah v Koloseju, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Cirkus Maximus]]). Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar Avrelijan (270-275 AD) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes.▼
Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar Karakala v Rimu zgraditi svoje slovite [[Karakolove terme|terme]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref>
Leta 312 je cesar [[Konstantin Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta Makcenzija ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]]. Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]]. ▼
▲
▲Leta 312 je cesar [[Konstantin Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta Makcenzija <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}} ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}</ref> Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]].
Rim je razdelitvi cesarstva na dva dela (leta 395) in po ureditvi nove prestolnice izgubil ves svoj politični pomen. V Rimu je ostal [[papež]], vodenje zahodnega dela rimskega imperija pa je cesar zaupal svojemu [[eksarh]]u, ki je vladal iz [[Ravena|Ravene]].
| |||