Anton Aškerc: Razlika med redakcijama

odstranjenih 40 zlogov ,  pred 3 leti
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v [[Senožete]] nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na [[Štajerska|Štajerskem]]: v [[Podsreda|Podsredi]], [[Šmarje pri Jelšah|Šmarjah pri Jelšah]], pri [[Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah|Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah]], v [[Vitanje|Vitanjah]], v Sv. Marjeti, [[Mozirje|Mozirju]], [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]]. Svoje pisanje je začel v '' [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] ''.
 
V Framu, kjerse je služboval kot kaplan (1881‒83), se zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado ''Anka''. Ob ljubezni se je zavedel svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu.
 
Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu ''[[Deutsche Wacht]]''. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije.
Brezimni uporabnik