Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama

odstranjenih 207 zlogov ,  pred 3 leti
m
pp
(pravopis)
m (pp)
{{Infopolje Znanstvenik
| name = Adelma Vay de Vaya
| birth_date = 21.10.1840<!-- WD -->
| birth_place = [[Ternopil]]<!-- danesWD [[Ukrajina]]-->
| death_date = 24.05.1925<!-- WD -->
| death_place = [[Slovenske<!-- Konjice]]WD [[Kraljevina SHS]]-->
| residence = [[Avstro-Ogrska]], [[Kraljevina SHS]]
| nationality =
Ödön je bil upokojeni višji konjeniški [[oficir]] [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrske]] vojske.<ref>Idilična zakonska zveza z baronom Odonom Vay de Vaya: Adelma von Vay Skrivnostna baronica iz Konjic, stran 21)</ref> [[9. avgust]]a 1877 je bilo v Konjicah ustanovljeno društvo vojnih veteranov »Militar - Veteranen - Verein in Gonobitz«. V društvo so bili včlanjeni bivši vojaki, ne glede na narodnost. Prvi protektor (zaščitnik) je bil knez Hugo Veriand [[Windischgraetzi|Windisch-Graetz]], njegov namestnik pa baron Edmund (Ödön, tudi Otto, Eugen) Vay de Vaya.
 
Oba zakonca sta bila aktivna člana odbora konjiške podružnice [[Rdeči križ|Rdečega križa]], ki je dal na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega Rdečega križa Christiani Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> Ta je bila blagoslovljena in slovesno odprta [[21. oktober|21. oktobra]] [[1897]]. Baron Vay de Vaya se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena [[18. julij]]ajulija [[1908]]. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]].<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije</ref>
Tudi sicer je Adelma daleč naokrog slovela kot velik [[humanizem|človekoljub]], ki je rada pomagala ubogim, obiskovala bolne, jim nosila hrano in pijačo, poleg tega pa svojih zdravilskih sposobnosti ni nikoli zaračunavala, ampak je nesebično priskočila na pomoč tako bogatim kot revnim. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref>
Med ljudmi je še vedno znano, da je uspešno zdravila nalezljive bolezni, postavljala diagnoze in terapevtsko svetovala. <ref>Kdo je bila skrivnostna Adelma: Adelma von Vay Skrivnostna baronica iz Konjic, stran 30</ref>
 
Ödön je umrl [[1. marec|1. marca]] [[1921]] na [[Mali Lošinj|Malem Lošinju]], kjer sta imela zakonca počitniško vilo.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 12)</ref>
 
Vdova Adelma je po moževi smrti še naprej živela v dvorcu, obkrožena s služinčadjo. Umrla je [[24. maj]]amaja [[1925]] na svojem domu. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 10)</ref> Kljub temu, da je bila [[evangeličani|evangeličanske]] vere, je bila z dovoljenjem nadžupnika in [[dekan (religija)|dekan]]a Franca Hrastelja, pokopana na pokopališču pri [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|sv. Ani]] na [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornji Pristavi]].<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije</ref>
 
[[Slika:Good-news-from-slovenia-1-adelma-vay-tf.jpg|sličica|Adelma v svoji delovni sobi]]
Adelma naj bi bila [[jasnovidnost|jasnovidka]] (clairvoyant), [[risanje|risala]], [[govor]]ila in [[pisava|pisala]] naj bi v [[trans]]u podobnem stanju, pripisovali so ji tudi dar [[prerokovanje|prerokovanja]]. Bila je znana [[homeopat|zdravilka]], homeopatsko zdravljenje ljudi je uspešno nadgrajevala tudi s t. i. [[magnetizem|magnetnim]] zdravljenjem. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 15)</ref>
 
Njene posebne moči, ki naj bi jih podedovala po materi, so se prvič pokazale leta [[1865]] , ko ji je zdravnik zaradi krepitve zdravja svetoval, naj poskusi zdravljenje z metodo t. i. medialnega oz. avtomatičnega pisanja. Sama je v dnevniških zapiskih zapisala, da je po prvem poskusu notranje izčrpana skupaj z možem le počasi razvozljavala napisano, saj o besedilu ni vedela ničesar.<ref>Adelma von Vay: Dnevniški zapiski</ref>
 
Medialno ali avtomatično pisanje, kakršnega v navedenem odlomku opisuje Adelma, ima znotraj parapsiholoških študij bogato tradicijo. Ključnega pomena pri tej metodi je, da podobe, besede in stavki iz medija prihajajo karseda necenzurirano, brez sekundarnega delovanja zavednega razuma, pri čemer je gibanje roke popolnoma prepuščeno neznanim silam v človeku, ki v celoti prevzamejo kontrolo nad vodenjem pisala. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 12)</ref>
Takšno raziskovanje naj bi, kakor je bila prepričana Adelma, prvi utemeljil francoski spiritist Allan Kardec (1804-1869), ki je svoja spoznanja strnil v delu Knjiga duhov (Le livre des esprits, 1857). Njemu tudi pripisuje zasluge za to, da se je iz spiritizma razvila znanost, ki tovrstne fenomene raziskuje in osvetljuje iz različnih zornih kotov.
 
[[1. april|1.aprila]] [[1871]], nedolgo po prvem izidu knjige Duh, sila, snov, je skupaj z možem v [[Budimpešta|Budimpešti]] ustanovila Društvo duhovnih raziskovalcev (Verein spiriter Forscher) madžarsko spiritistično združenje, katerega sta bila tudi prva predsednika. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21) </ref> Društvo je aktivno delovalo vse do ruske okupacije Madžarske.
 
Prav pri širjenju in uveljavljanju spiritizma na širšem področju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je Adelma opravila pionirsko delo. V svoji Enciklopediji okultizma (An Encyclopaedia of Occultism, 1920) jo tako Lewis Spencer (1874-1955), pod geslom Avstrija, omenja kot pobudnico spiritizma, pri čemer odločilno vlogo pripisuje Društvu duhovnih raziskovalcev (Verein spiriter Forscher). <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21)</ref> V skladu s prepričanjem, da je resnični spiritizem mogoče prakticirati le znotraj trdnih okvirov krščanske vere, je Adelma tudi svojo knjigo Duh, sila, snov nekoč označila kot primer "čistega krščanskega spiritizma". Novoustanovljeno društvo torej ni bilo mišljeno kot dogmatična spiritistična [[sekta]] , ampak je bilo trdno zasidrano v okvirih krščanske vere, o čemer priča tudi statut društva. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 23)</ref>
* [http://www.wegbegleiter.ch/gkrst/gksadel1.htm nemška stran]
*[http://www.wegbegleiter.ch/ nemška stran]
 
 
 
 
{{DEFAULTSORT:Vay de Vaya, Adelma}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1840]]
[[Kategorija:Umrli leta 1925]]
 
[[Kategorija:Avstro-ogrski plemiči]]
[[Kategorija:Avstrijski pisatelji]]
[[Kategorija:Konjičani|Vay de Vaya, Adelma]]
57.561

urejanj