Ludvik IV. Wittelsbaški: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp, normativna kontrola
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 60:
 
[[slika:Illustration-tripartite-mahzor-knights.jpg|thumb|Bitka pri Mühldorfu (1322) predstavljena kot dvoboj med Ludvikom in Friderikom (iz judovskega rokopisa).]]
Papeža, ki bi morda lahko s svojim mnenjem vplival na odločitev, tedaj ni bilo ([[Papež Klemen V.|Klemen V.]] je pol leta pred volitvami umrl, naslednika pa še ni bilo) in izgledalo je, da bi moralo o novem kralju odločiti orožje. Toda tekmeca sta se dolgo časa izogibala odločilnemu spopadu, posebno še Friderik Lepi, ki je 15. novembra 1315 doživel [[Bitka pri Morgartenu|pri Morgartenu]] poraz proti [[Švicarska konfederacija|Švicarski konfederaciji]].<ref>Menzel: ''Die Zeit ...'' , str. 159.</ref> Do manjših spopadov je prišlo leta 1315 pri [[Speyer]]ju in Buchloe, leta 1316 pri Esslingenu, leta 1319 pri Mühldorfu in leta 1320 pri [[StrasbourghStrasbourg]]u. Odločilen pa je bil spopada 28. septembra 1322 [[Bitka pri Mühldorfu|pri Mühldorfu]] ob [[Inn]]u. Friderik Lepi je skušal ob pomoči 4000 [[Ogri|Ogrov]] in [[Kumani|Kumanov]] izsiliti odločitev, a je bitko izgubil.<ref>Hoensch, str. 64.</ref> Zmago je izbojevala Ludviku zvesta pehota ob pomoči luksemburških in [[Nürnberg|nürnberških]] čet; verjetno je k zmagi prispeval tudi samostan Fürstenfeld, ki je prestregel habsburške sle; Ludvik se je kasneje samostanu oddolžil z velikimi privilegiji.<ref>Seibert, str. 508.</ref> Friderik Lepi je prišel v ujetništvo. Ludvik naj bi sprejel svojega habsburškega sorodnika z besedami: "Bratranec, nikdar Vas še nisem bil tako vesel kot danes." Naslednja tri leta ga je imel zaprtega v gradu Trausnitz.<ref>Hubersteiner, str. 142.</ref>
 
Toda Ludvikova oblast tudi po zmagi ni bila gotova, kajti Habsburžani so vztrajali v sovražnem razpoloženju. Zaostrili so se tudi odnosi s papežem [[Papež Janez XXII.|Janezom XXII.]], ki se sprva ni vmešaval v spor za prestol, čeprav je deloval proti Ludviku. Ta je spomladi 1323 odposlal v Italijo kot cesarskega [[vikar]]ja Bertholda von Marstetten-Neuffena, čeprav je papež že leta 1317 na to mesto imenoval neapeljskega kralja [[Robert I. Neapeljski|Roberta Modrega]]. Janez XXII. se je čutil izzvanega in je oktobra 1323 Ludviku zagrozil, da ga bo izobčil kot neveljavno izvoljenega, če v treh mesecih ne razveljavi vseh uzurpatorskih vladarskih potez v Nemčiji in Italiji. Čeprav je Ludvik protestiral in zahteval sklic koncila, ga je papež 23. marca 1324 izobčil in mu 11. julija odvzel vse vladarske pravice in razširil izobčenje na njegove pristaše.<ref>Hoensch, str. 68.</ref><ref>Thomas, str. 163.</ref> Papeževe grožnje knezov in mest niso odvrnile od kralja; še največ moralnih in verskih stisk je vernikom povzročala prepoved opravljanja vsakršnih sakralnih dejavnosti.<ref name="H69">Hoensch, str. 69.</ref>