Urbar: Razlika med redakcijama

dodanih 548 zlogov ,  pred 6 leti
→‎Jezik urbarjev: Razdelek o jeziku(ih) urbarjev je bilo treba dopolniti - ohranjen je poudarek o urbarjih v slovenskem jeziku.
(→‎Jezik urbarjev: Razdelek o jeziku(ih) urbarjev je bilo treba dopolniti - ohranjen je poudarek o urbarjih v slovenskem jeziku.)
Čas od prehoda v 16. stoletje do okoli leta 1750 velja za zlato dobo urbarjev in urbarjem sorodnih popisov oz. registrov različnih vrst desetine, tlake, t. i. male pravde ipd. Delež njihove ohranjenosti za ozemlje nekdanjih dežel Štajerske, Koroške in Kranjske je ocenjen na štiri petine, urbarji in urbarialni registri iz tega obdobja so poleg tega vsebinsko in zvrstno najpestrejši. Razlogi za porast njihovega števila v primerjavi s srednjim vekom so predvsem drobitev zemljiške posesti in posledično večje število različnih lastnikov te posesti, kompleksnejši ustroj uprave posesti, uvajanje davčnih obveznosti idr. Postopno zmanjšanje števila urbarjev in urbarialnih registrov od srede 18. stoletja naprej pa je v največji meri posledica reform Marije Terezije (1740–1780), v prvi vrsti sprememb na področju davkov.
 
=== Jezik urbarjev ===
 
Do srede 14. stoletja so bili urbarji pretežno zapisani v latinščini, od tedaj pa vse pogosteje v nemščini. V zahodnem delu slovenskega etničnega prostora, predvsem na Goriškem, je bil jezik urbarjev v (zgodnjem) novem veku v glavnem italijanščina. Kot kažeta npr. omemba »slovenskega urbarja« za gospostvo Gradac iz let 1625–1629<ref>Boris Golec, Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629, ARHIVI XXIII (2000), št. 2, stran 144</ref> in ohranjeni prepis urbarja župnije Bloke za leta 1762–1770, so na Slovenskem sem ter tja nastali urbarji v slovenskem ali povečini slovenskem jeziku. Med urbarialnim gradivom v domačem jeziku so tudi kajkavsko-prekmurski urbarji iz obdobja 1768–1775. Na posamezne slovenske besede, zapise ali odlomke naletimo v nekaterih tujejezičnih urbarjih. Takšni so denimo beseda »rž« (resch) in izrek »Wog owari napasti« z letnico 1544 v urbarju samostana dominikank v Velesovem iz srede 15. stoletja ter opis meja deželskega sodišča Ortnek iz let 1663–1669.
Žal izginuli pisani priročni urbar [[bela krajina|belokranjskega]] gospostva [[Gradac]] poznamo kot edini v slovenščini napisan primer urbarja. Zato je takorekoč izjemen in edini primer kontinuirano vodenega registra podložniških obveznosti v slovenskem jeziku. Po navadi so bili urbarji napisani v latinščini ali pa na slovenskemu ozemlju v nemščini.<ref>Boris Golec, Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629, ARHIVI XXIII (2000), št. 2, stran 144</ref>
 
== Viri ==